Funkcija barve v energiji in psihološki učinek barve na človeka

Funkcija barve v energiji in psihološki učinek barve na človeka

21.01.2017 | Avtor: dr. Anton Trstenjak
"Človekovo počutje je odvisno od svetlobe in barve že zato, ker »vidni organ« ni samo oko, ampak tudi koža, ki je najbolj razsežen človekov čutni organ. S kožo je človek izpostavljen svetlobi in barvi v celoti. "

Funkcionalna barva se sicer tudi v prostoru in času izraža v moči svoje energije. 
 A tu je poudarek na tistih področjih aplicirane barve, kjer je prav energetična stran v ospredju, zlasti ko barva pospešuje ali pa tudi zavira vitalnost telesnih in duševnih sil v človeku.

Človek se ravna po svetlobi in barvi tako, da ju kar nagonsko sprejema kakor hrano in pijačo ter toploto. Večina živih bitij je izrazito fototropa, kar velja še posebno za človeka, ki ga opredeljujemo kot »vizualno bitje«.

Človekovo počutje je odvisno od svetlobe in barve že zato, ker »vidni organ« ni samo oko, ampak tudi koža, ki je najbolj razsežen človekov čutni organ. S kožo je človek izpostavljen svetlobi in barvi v celoti.

Razen biološko fizioloških vplivov pa so važni tudi psihološki vplivi barve na človeka.

Preden namreč svetloba zadene prave vidne celice v očesni mrežnici, mora skozi mrežo ganglijskih celic, skozi tretji nevron, tako imenovani vegetativni receptorski sistem retine, ki ima svoj fiziološko psihološki, čustveno integracijski center v vidnem pomolku (thalamus opticus), od koder dobivajo vidne zaznave svoj čustven predznak, to je čustven naglas ali čustveno »barvo« ugodja in neugodja, veselja in žalosti, sproščenosti, vzburjenja in pomirjenja, spočitosti in utrujenosti, navdušenosti in malodušnosti.

Na teh ugotovitvah sloni tudi kromoterapija, zdravljenje s pomočjo barv. Kromoterapijo uporablja tudi sodobna medicina kot pomožno terapevtsko sredstvo, zlasti pri zdravljenju duševnih bolezni.

Tako se npr. bolnik s hudo depresijo pod vplivom rdeče opremljene sobe uravnovesi, postane vesel in nasmejan že po nekaj urah. Na osebe z živčno izčrpanostjo ugodno vpliva modra barva itd.

Kdor ima rad barvo, ima rad tudi njene lastnosti. Iz izbire barve torej lahko sklepamo na človekove lastnosti ali poteze osebnosti. Kakršna je barva obleke, ki jo kdo izbira, takšen je tudi njegov značaj, ki ga ta barva izraža in simbolizira.

Lahko bi celo rekli:

Imenuj mi barvo, ki jo imaš rad, in povedal ti bom kakšen si.

V barvi sami je potem bistvo ljudske modrosti "pokazal je svojo barvo", se pravi, izdal se je, kakšen je.

Tako razumemo ta pregovor tudi, kadar ocenjujemo kakšnega človeka po njegovi obleki, zunanjosti njegove hiše ali opremi stanovanja (stenske slikarije, preproge itd.), pa tudi v prenesenem pomenu, ko gre za "izdajo njegovih misli" in dejanj.

(povzetki barvnih analiz po Antonu Trstenjaku - iz knjige: Psihologija barv. Ljubljana : Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, 1996.)


Ključne besede: Anton Trstenjak barva barve svetloba psihološki učinek barv psihologija barv 



Grenko sladka mikropoezija
Ko razmišljamo, navzven pošiljamo vibracije fine eterične snovi
Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču
2 knjigi: 1. Kneippova domača lekarna, avtor Sebastian Kneipp & 2. Prehrana in zdravje, avtor Rudolf Steiner
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Najmočnejši človek na svetu je tisti, ki je največkrat sam.

Henrik Ibsen