Glasba in otrokovi možgani
22.06.2016 | Avtor:
Don Campbell"Otroci so srečni, kadar poskakujejo, plešejo, ploskajo in pojejo z nekom, ki mu zaupajo in ga imajo radi. Glasba jih razveseljuje in zabava, pomaga oblikovati njihov umski, čustveni, socialni in telesni razvoj - obenem pa jih navdušuje in jim pomaga razviti spretnosti, ki jih potrebujejo za samostojno učenje."
Oh, kako je to hudo,
če račun ne gre v glavo.
Očka hoče, da modrujem,
jaz pa tiho obupujem.
Zame več kot pamet vsa
le bonbonov pest velja.
Francoska ljudska pesem iz 18. stoletja
Veliko prej, preden je nastalo besedilo pesmi - Sveti, sveti, zvezdica, so otroci v Franciji na to melodijo peli besedilo, ki ga vidite zgoraj. Sedemnajstletni Wolfgang Amadeus Mozart je moral pesem poznati, saj je njeno melodijo uporabil za izhodišče svojih igrivih, nenehno razvijajočih se Variacij na Ah! Vous dirai-je, Maman (L. 265). Je genialni najstnik to melodijo morebiti izbral zato, da bi podražil svojega razvpito strogega, ambicioznega očeta Leopolda zaradi nepopustljive vzgoje?
Če upoštevamo Wolfgangovo ljubezen do šal in domiselnih besednih iger, je to prav gotovo mogoče. Vendar je pomembnejše dejstvo, da Mozartove Variacije, ki jih zdaj vadijo in se jih učijo na pamet učenci glasbenih šol po vsem svetu, odlično ponazarjajo način, s pomočjo katerega lahko ljudje najbolje razmišljamo in ustvarjalno rastemo.
Navsezadnje bi nam Mozart, če bi živel danes, najbrž povedal, da so take prijetne, urejene melodije zelo dragocene, zlasti za otroke. Glasba govori v jeziku, ki ga otroci nagonsko razumejo. Otroke (pa tudi odrasle) potegne v
svojo orbito, vabi jih, da ujamejo njene tone, podoživijo njeno liričnost, se gibljejo v njenem ritmu ter raziskujejo njene čustvene in harmonične razsežnosti v vsej njihovi lepoti in globini.
Hkrati njene fizične vibracije, vzorci, mikavni ritmi in domiselne variacije vplivajo na dušo in telo večplastno - možgane spreminjajo na način, na katerega jih enodimenzionalno mehanično učenje ne more spreminjati.
Otroci so srečni, kadar poskakujejo, plešejo, ploskajo in pojejo z nekom, ki mu zaupajo in ga imajo radi. Glasba jih razveseljuje in zabava, pomaga oblikovati njihov umski, čustveni, socialni in telesni razvoj - obenem pa jih navdušuje in jim pomaga razviti spretnosti, ki jih potrebujejo za samostojno učenje.
V zadnjih desetletjih so opravili veliko raziskav o načinih, na katere lahko zvok, ritem in glasba izboljšajo naše življenje. Rezultati raziskav, v okviru katerih so predvajali Mozartovo glasbo, so bili še posebej osupljivi in so pripeljali do izraza »Mozartov vpliv«. Z njim mislim na fenomene, kot so zmožnost Mozartove glasbe, da začasno poveča prostorsko zavedanje in inteligenco, njeno moč, da izostri poslušalčevo koncentracijo in govorne spretnosti, da okrepi bralne in jezikovne spretnosti pri otrocih, ki imajo reden glasbeni pouk, in osupljivo izboljša dosežke tistih učencev na šolskih testih, ki pojejo ali igrajo na glasbilo.
Toda vpliv Mozartove glasbe se ne nanaša samo na izboljševanje otrokovih dosežkov na testih. Če se naučite zavestno uporabljati Mozartovo glasbo v življenju svojega otroka, lahko:
- začnete komunicirati in se povezovati z otrokom celo pred njegovim rojstvom,
- spodbujate razvoj otrokovih možganov v maternici in zgodnjem otroštvu,
- pozitivno vplivate na njegovo sposobnost za čustveno zaznavanje, in to že takrat, ko je še v maternici
- ponudite vzorce zvokov, na katerih bo lahko utemeljil svoje razumevanje fizičnega sveta,
- znižate raven čustvenega stresa oziroma telesne bolečine že v zgodnjem otroštvu,
- izboljšate otrokov motorični razvoj in tudi olajšate učenje plazenja, hoje, poskakovanja in učenja,
- izboljšate njegove jezikovne sposobnosti, tudi besedišče, izražanje in komuniciranje,
- predstavite mu širši svet čustvenega izražanja, ustvarjalnosti in lepote,
- izboljšate njegove socialne sposobnosti,
- izboljšate njegovo branje, pisanje, matematične in druge intelektualne sposobnosti, pa tudi njegovo sposobnost za pomnjenje,
- seznanite ga z radostmi življenja v skupnosti
- pomagate mu ustvariti močan občutek o lastni identiteti.
Misel, da imajo lahko glasba in ritmično-besedni zvoki, ki so nam dostopni vse življenje, tako močan učinek na našo dušo in telo, je osupljiva. Vendar so dokazi neizpodbitni. V dobri glasbi je mnogo več, kot lahko zazna uho. Če jo pametno uporabljamo, lahko ustvari
zdravo in spodbudno okolje za našo družino ter zelo obogati otrokovo rast in razvoj.
Ključne besede: glasba Wolfgang Amadeus Mozart gibanje mišljenje motorične spretnosti možgani pesmice ploskanje razvoj otrok otroci socialni stiki učinki glasbe ustvarjalnost terapije zvok
• Sugestija v otroštvu
• Predstavitev poučne slikanice s slovensko abecedo in žužki
• Očetje in sinovi
• Izzivi in pasti sodobne vzgoje, 1. del
• Vplivajmo in krepimo voljo - ne nadzirajmo in ne podrejajmo