Natisnite    Pošljite prijatelju

Vplivajmo in krepimo voljo - ne nadzirajmo in ne podrejajmo

RESNIČNA UBOGLJIVOST JE DEJANJE LJUBEZNI, ZATO JE PROSTOVOLJNO
DEJANJE IN NE POSLEDICA STRAHU ALI NASILJA.
Dorothy Day, aktivistka gibanja Mir

Želite vplivati na svoje otroke in jih krepiti za življenje, ali pa jih nadzirati in si jih podrediti, tako da bodo ubogljivi? Večina se nas bo najbrž opredelila za prvo namero, a velikokrat nas metode, ki jih uporabljamo, postavljajo na laž in razodevajo, da si v bistvu želimo otroke nadzorovati in si jih podrejati.

Morda v ta namen ne uporabljamo golega nasilja, a vendarle otroka pošljemo v kot, kadar udari mlajšega bratca. Navidezno pokorjeni otrok uboga in stoji v kotu ali pa trmasto kljubuje, kar nas prisili, da se zatečemo k nadaljnjim kaznovalnim ukrepom. Oba otrokova odziva nam dajeta vedeti, da se otrok ni naučil, kako odgovorno obvladovati svojo jezo, zato mu še vedno ne bomo mogli zaupati.

Vpliv

Eden resnično velikih učiteljev našega časa, Hiam Ginnot, je o silnem vplivu, ki ga imamo starši na svoje otroke, rekel:

Moj osebni pristop je tisti, ki določa vzdušje, v katerem živim jaz in moja okolica. Moje vsakodnevno razpoloženje določa vreme (in ne obratno) ... Posedujem velikansko moč, s pomočjo katere lahko napolnim otrokovo življenje bodisi z nesrečo bodisi radostjo.

Lahko sem mučilno orodje ali pa instrument inspiracije. Lahko ponižujem ali spravljam v smeh, ranim ali ozdravim. V vseh situacijah je moj odziv tisti, ki določa, ali se bodo težave stopnjevale ali pa manjšale, ali bo odziv otroka počlovečeval ali pa razčlovečeval.

Če verjamemo v to, da je naš cilj vplivati na naše otroke in jih krepiti, tedaj mora iz tega izhajati naše obnašanje. Prvi del, namreč vplivanje, je najlažji, kajti izvajamo ga, če se za to trudimo ali ne.

Vprašanje je le, ali bo naš vpliv pozitiven, produktiven in odgovoren, ali pa negativen, neproduktiven in neodgovoren.

Vaša navada, da vsak dan pokadite zavojček cigaret, iz vašega otroka še ne bo naredila kadilca, a vaša dejanja bodo nedvomno vplivala na njegovo obnašanje. Če konec tedna skupaj z otroki preživljate v naravi, namesto da bi sedeli pred televizorjem, so možnosti, da bodo vaši otroci, ko odrastejo, zasvojeni s poležavanjem in gledanjem televizije, majhne - obstajajo sicer, vendar so majhne. Če dobro skrbite zase, bodo tudi otroci znali dobro skrbeti
zase.

Nenehno vplivamo na ljudi, ki nas obkrožajo, hkrati pa sprejemamo njihove vplive. Če bi na mojem predavanju vsa publika vstala in zapustila dvorano, bi to name nedvomno vplivalo, ne da bi poslušalci ta vpliv nadzorovali. V tem primeru bi lahko predavanje nadaljevala in govorila prazni dvorani, če bi želela.

Lahko bi se odločila, da bom isto lekcijo ponovila naslednjič in najbrž spet povzročila množičen odhod, ali pa bi se zamislila nad vsebino predavanja in nad tem, kako bi jo lahko izboljšala. Lahko bi tudi prosila za nasvet izkušenejšega kolega ali pa poskušala poiskati novo pot do poslušalcev.

Kaj boste storili z informacijami, ki jih boste dobili, je vaša izbira. Dajmo enako možnost izbire tudi otrokom!

LJUBEZEN JE SPOSOBNOST IN PRIPRAVLJENOST, DA TISTIM, KI JIH IMAŠ RAD, DOVOLIŠ, DA SO, KAR ŽELIJO BITI, NE DA BI VZTRAJAL PRI TEM, DA ZADOVOLJUJEJO TEBE.
Wayne Dyer

Moč

IZ MAJHNE ISKRE LAHKO VZPLAMTI MOGOČEN PLAMEN.
Dante

Moč je kot ogenj z velikanskim plamenom. Žar, ki ga posedujemo kot starši, lahko razsvetli življenje slehernega otroka, s katerim pridemo v stik, in pri tem prav nič ne obledi. Lepota navdihovanja moči drugemu človeku je, da pri tem nikoli ne izgubimo lastne moči.

Pravzaprav se naša moč s tem celo krepi. Na stara leta, ko bo naša notranja svetloba začenjala ugašati, pa nas bo usmerjal prav žar otrok, ki smo jim ga nekoč dali sami. (Upajmo le, da bo svetlejši od našega lastnega, če pomislimo na to, kakšen svet jim zapuščamo.)

V prvem koraku pomeni krepitev naših otrok to, da jim zagotovimo varno, skrbno okolje in da jim nudimo brezpogojno ljubezen, ljubeč dotik, nežnost in skrb za njihovo telesno, čustveno in duhovno dobrobit.

Če je zasnova našega odnosa do njih čvrsta in polna ljubezni, lahko začnemo otrokom dajati možnost izbiranja in odločanja, hkrati pa jim ves čas zagotavljamo močno strukturo, na kateri lahko gradijo ter - medtem ko odraščajo - krepijo svojo odgovornost in sposobnost odločanja.

Če jih naučimo, da znajo sprejemati svoje lastne odločitve, jim omogočamo, da postanejo odgovorni posamezniki, ki znajo ravnati v svoje dobro, ki se znajo postaviti zase in za svoje pravice, obenem pa spoštujejo pravice
drugih in priznavajo njihove potrebe.

Takoj ko sprejmemo dejstvo, da na svojega otroka lahko vplivamo in da ga usposabljamo za življenje s tem, ko mu vlivamo moč, ne bomo več zastopali prepričanja, da moramo otroke nadzorovati in jih siliti k ubogljivosti. Lahko začnemo iskati vzgojne prijeme, ki vlivajo moč, in z njimi nadomestimo manipulativne tehnike vodenja vedenja. Takšna prijema sta spodbujanje in disciplina.

Spodbujanje namesto podkupovanja in nagrajevanja

PRI SVOJEM DELU SEM SPOZNAL UNIVERZALNO RESNICO. VSAKDO HREPENI PO LJUBEZNI. IN NAJVEČ, KAR LAHKO STORIMO, JE TO, DA DRUGEMU DAMO VEDETI, DA JE LJUBLJEN IN DA JE SPOSOBEN LJUBITI.
Fred Rogers (Mr RogerÕs Neighbourhood, Parade)

Namesto da otroke podkupujemo in nagrajujemo, jih spodbujajmo!

Obljubljene nagrade, podkupnine, zvezdice, pohvale – dobijo otroci, ko so nalogo opravili tako, kot pričakujemo. Ko otroku rečemo: Dobro si opravil, kar sem pričakoval od tebe; razveselil si me, razsodimo, saj ta presoja temelji na naših vrednotah. Drugače je s spodbudami, ki jih lahko uporabimo kadar koli. Z njimi ne obsojamo ali razsojamo, ampak izražamo pozornost do otroka, ki izhaja iz našega zaupanja in vere vanj.

Otrok, ki se uči hoditi, pade naravnost na nos. Ne potrebuje pohvale (Dober padec!), niti podkupnine (Pridi k meni, pa ti dam piškot!), niti graje (Ti neroda, kdaj se boš vendar naučil hoditi?).

Kar potrebuje, je spodbuda, potrebuje nekoga, ki mu bo pomagal, da ponovno vstane, in mu rekel: Vem, da zmoreš; poskusi znova!

Spodbuda navdihuje. Vzbuja pogum in zaupanje. Otroka duhovno napaja in mu daje podporo. Pomaga mu, da razvije ponos in notranjo motivacijo. Spodbuditi otroka pomeni, da mu z besedo ali dejanjem posredujemo eno ali več ključnih življenjskih sporočil:

• verjamem vate,
•  zaupam ti,
• vem, da zmoreš,
• rad(a) ti prisluhnem,
• mislim nate,
• veliko mi pomeniš.

Načini izražanja teh sporočil se med seboj razlikujejo tako, kot so si različni starši, ki ta sporočila posredujejo. Gre za šest usodnih življenjskih sporočil, ki so povsem konkretna in nedvoumna.

Nikakor se jih ne da zlorabiti in če so iskreno sporočena, bodo natanko tako tudi sprejeta.

Odlomek iz knjige >>> Več knjig o družinah, otrocih, starših in vzgoji