Klepet

Klepet

01.05.2015 | Avtor: dr. Jože Ramovš
"Če ste nagnjeni h klepetu, se navadite presojati situacijo, kdaj, kje in s kom se je primerno zaklepetati. "

Klepet je lahkotna oblika pogovora  brez kake izrecne ali celo zahtevne vsebine. Človek ga ne more jemati zares. Slovenski pregovor pravi o njem: »Klepetanje ima veliko plev.«

Njegov pomen je predvsem družabnost in duševna sprostitev in spontano socialno učenje: pri klepetu človek pride do raznih novih informacij o svetu – večkrat napačnih – spoznava ljudi in preizkuša ob njih  svoja stališča.
Koliko je kdo nagnjen h klepetanju, je odvisno od njegovega značaja, vzgoje, navade, pa tudi trenutnega razpoloženja.

Tradicionalne kulture so imele številne običaje, pri katerih je bil klepet zelo v ospredju. Táko je bilo druženje žensk pri vodnjakih, posedanje moških »pri mestnih vratih« ali pod vaško lipo, ličkanje koruze, preja in številna druga skupinska dela.

Danes je temu do neke mere podobno posedanje ob kavi, telefoniranje, čakanje žensk pri frizerju ali posedanje moških v gostilni – razen če so zapiti, kajti potem vedenjski slog zasvojenosti s svojo patologijo zasenči pozitivne učinke klepetanja, kakor smo jih opisali v začetku.

Nadomestek za družabno klepetanje je danes poslušanje radia, plošč in gledanje televizije. Toda to je bolj navidezen kakor resničen nadomestek, saj človek le enostransko posluša ali gleda govorjenje drugih, sam pa je pasiven; velja pa najbrž, kar pravi navedeni pregovor, da je tudi tukaj »veliko plev«.

 Pri hujših človeških stiskah in osebni osamljenosti nadomeščajo »zdravilno« vlogo vsakdanjega klepeta pogovori s psihoterapevti in svetovalci, ki so želo razširjeni v medčloveško odtujeni ameriški družbi.

Nasveti

• Če ste nagnjeni h klepetu, se navadite presojati situacijo, kdaj, kje in s kom se je primerno zaklepetati.

• Če vaše klepetanje drugega moti ali ga ima dovolj, nehajte; to je pri klepetanju verjetno največja umetnost.

• Ko začenjate klepetanje – začetek je tu zelo neopazen! – pomislite, ali nimate v naslednjih minutah neke obveznosti, da vam ne bo treba pol ure prepozno obremenjevati so-klepetalke ali so-klepetalca z očitajočim vzdihom, kaj ste pozabili ali zamudili.

• Pri klepetanju nikoli nikogar ne opravljajte ali celo obrekujte, če pa to počne vas so-klepetalec ali so-klepetalka, zamenjajte temo ali pa se poslovite.

• Če kdo klepeta, na primer na vlaku, in vas to moti, imate dve pametni izbiri: da ga prosite, naj »govori tiše«, ker vas moti, ali pa, da se vživite v klepet, ga poslušate in opazujete, se iz njega kaj naučite in vas zabava. Živčno presedanje na sedežu in pisani pogledi pa so za vas nezdravi, klepetalcev pa običajno ne motijo.

(Odlomki  iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo)

Priporočljivo branje > Knjige o osebnostni rasti


Ključne besede: Jože Ramovš sto zdravil za dušo in telo osebnostna rast komunikacija pogovor občevanje poslušanje govor govorica vedenje iskrenost medosebni odnosi  



Kakšna je navidezno misteriozna skrivnost, po kateri se motna življenjska snov preoblikuje v dragoceno kovino?
Morda boste prav vi iztrgali iz stoletij pozabe košček zemlje in vdahnili življenje novemu keltskemu vrtu ...
Slikanica o pomladnem prebujanju narave, o prvih cvetlicah in o vrnitvi ptic selivk.
Knjiga Blaginja prinaša ključna sporočila in razumevanja, ki ne bodo le ogrela tvojega srca, ampak tudi podžgala tvoje ambicije. * Ob knjigi 'Vedrina kot življenjska moč' se boste naučili, kako zelo dragocena je sreča.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Nasmeh zgladi vse nejasnosti.

Herman Melville