Otroške možganske celice
02.11.2013 | Avtor:
Heidi Bartolič"Otrok se najlažje in najbolje uči spoznavati okolje in svet, v katerem živi preko preprostih ali poučnih knjig z modro vsebino, preko enicklopedij s tisočerimi novimi izrazi in navsezadnje preko razvedrilnih miselnih, enigmatskih križank. "
Razvoj možganov ima svoj ritem. Določeni predeli in z njimi povezane sposobnosti se razvijajo po korakih. Pri treh mesecih starosti se na primer najbolj intenzivno razvija vidna skorja.
Otrokova sposobnost učenja se ob spodbujajočem okolju lahko poveča tudi za četrtino.
Vsak človek ima naravno prirojeno potrebo po iskanju pomena, kot je tudi potreba po prijaznem učnem okolju, polnem pomenskih izzivov in novosti.
Iskanje pomena se odraža skozi iskanje in razumevanje vzorcev (“patterning”). Naši možgani so hkrati znanstvenik in umetnik. Možgani se upirajo sprejemanju brezpomenskih vzorcev kot so to lahko brezpomenski izolirani deli informacij, ki so brez povezave na to kar nam je že znano.
Ko umeščamo informacijo v že znane okvire skrbimo za razumevanje vsebine - ta proces imenujemo tudi »čunkanje« navzgor. Kadar gre za drobljenje, nas zanimajo zgolj podrobnosti in govorimo o analizi vsebine. To pa nas kasneje spet lahko pripelje do možnosti za umeščanje in s tem razumevanje obravnavane vsebine.
Proces iskanja in razumevanja vzorcev je posebej izrazit takrat, ko je učna snov izrazito povezana s prakso in ko gre za človekove izkušnje, ki se generirajo skozi aktivne metode učenja.
Učenje, kot takšno pa je lahko tudi zanimivo, sproščeno in simpatično: skozi proces učenja otrok spoznava nove miselne vzorce, nove izraze, nove podobe in s tem raste v »višji svet«, kjer je zahtevnost za dojemanje in razumevanje stvari/pojmov nekaj več zahtevna ali pa potrebuje za to več časa.
Otrok se najlažje in najbolje uči spoznavati okolje in svet, v katerem živi preko preprostih ali poučnih knjig z modro vsebino, preko enicklopedij s tisočerimi novimi izrazi in navsezadnje preko razvedrilnih miselnih, enigmatskih križank.
Le te ga potegnejo v svet miselnega prepletanja novih izrazov, daljših številk ali premetank, novih definicij in poučnih slikovnih (tematskih) križank.
Vse to lahko dodatno buri njegovo domišljijo za drugačne dojemanje zunanjega sveta ali pa preko tega spozna nove sposobnosti oziroma želje, skrite v njem samem.
Vsaka miselna igra, miselna uganka ali logična matematična igra so lahko dober povod za prijetnejše »trošenje« možganskih celic.
Priporočljivo branje: >>> Otroške knjige
Več branja > Spletna knjigarna Doria
Ključne besede: možgani možganske celice miselne uganke učenje križanke križanke kviz uganke enigmatika prosti čas razvedrilo
• Predstavitev knjige: Samoregulacija in učenje
• Sugestija v otroštvu
• Igra
• Izzivi in pasti sodobne vzgoje, 1. del