Področje telesnega

Področje telesnega

10.12.2016 | Avtor: Alenka Rebula
"Prekrvljene mišice oživijo in lahko prebujajo globoke želje, ki se nikoli niso mogle izraziti. Premagovanje težnosti sovpada z doživljanjem svobode, uporne moči proti vsemu, kar nas tlači in poriva v podrejenost ter žalostno pritlehnost, poživitev krvnega obtoka priklicuje vznemirljivo moč, razpoložljivost telesa za zagon proti cilju. "

Vprašanje zdravja

Odnos med čustvovanjem in zdravjem raziskuje psihonevroimunologija, ki se zlasti v zadnjih letih pospešeno razvija. O razmerju med živčnim in imunskim sistemom obstaja že obsežno raziskovalno gradivo, zato danes vemo, da sta sistema povezana.  Nikakor pa še ni jasno, kateri od teh sistemov ima glavno besedo, ko gre za premagovanje bolezni, kot tudi ni jasno, ali delujejo še drugi, nam neznani komunikacijski sistemi v organizmu. Dokazano je, da so v nekaterih primerih ljudje premagali hude bolezni ob podpori vizualizacije, ukvarjanja s svojim duševnim zdravjem in korenitimi spremembami v življenjskem slogu. Ne poznamo pa postopkov, s katerimi bi zavestno vplivali na vitalnost limfocitov, uničevanje virusov in rakastih celic pri vseh ljudeh. Iz dosedanjih dognanj lahko nedvomno sklepamo vsaj nekaj: zadovoljstvo s svojim življenjem, notranja gotovost, ustvarjalni užitki, osrečujoči osebni odnosi in blagodejna socialna mreža delujejo varovalno.
 
Imunski sistem vsekakor zaznava, kako je osrečujoče naše vsakdanje razpoloženje, koliko se nam lastno življenje zdi smiselno, koliko čutimo, da bi rade živele, sanjale in se uresničevale, koliko smo se pripravljene boriti za vse, v kar verjamemo, koliko si upamo ljubiti. Zdravja ne moremo obvarovati samo s tem, da pazimo na prehrano, gibanje, čist zrak, sprostitev. Naše potrebe so širše in globlje.

Napadati in uničevati

Naša odpornost je verjetno odvisna tudi od naše napadalne moči. Agresivnost sicer velja za duševni pojav, a vemo, da osebnost živi celostno. Občutenje napadalnosti zahteva mobilizacijo organske podlage, limbično aktiviranost nevronskih konfiguracij za napadalno občutenje in delovanje. Ni pa nam jasno, ali in kako se psihična napadalnost povezuje z imunsko. Ali smo lahko odporne v boju z virusi, če smo v življenju podrejene, preplašene in samouničevalne?

Ženska, ki si ne upa čutiti svoje napadalnosti in jo zanikuje, morda tudi težje aktivira centre, ki ležijo v njenih limbičnih možganih in omogočajo napadalno učinkovitost. Seveda ne vemo, ali se to res dogaja in kako. Prav tako tudi ne moremo sklepati, da bo imela napadalna ženska sama po sebi močan (napadalen) imunski sistem, saj na odpornost vpliva zelo veliko dejavnikov.

Delovanje imunskega sistema je usmerjeno v napadanje in uničevanje. Nekatere limfocite so poimenovali celice ubijalke, nekatere druge imunske celice natural killer, kar jasno pove, katera je njihova naloga. Samoobramba poteka z neprekinjenim izdelovanjem tako zdravilnih kot strupenih snovi, z vzdrževanjem budnosti pred napadalci (saj neprestano krožijo varnostniki v iskanju sumljivih neznancev), s sprožanjem alarma in vpoklicem uničevalnih odredov, katerih cilj je identifikacija, analiza in pobijanje sovražnikov.

Občasno pride do prekinitve sovražnosti, a obrambna pripravljenost v ozadju kljub temu deluje. Imunski sistem ne pozna razglasitve trajnega miru in če odloži svoja orožja, pomeni, da se bliža smrt. Ko razmišljamo o fizični odpornosti, moramo verjetno vzeti v poštev možnost, da brez identifikacije in uničevanja sovražnih sil ni mogoče preživeti. Ali pa je mogoče računati na razumevajoče mikrobe ali viruse, ki ne bodo napadali ošibljenjega organizma in so pripravljeni na umik, če jih prepričamo?

Kaj pa psihična odpornost?
Ženske se soočajo s tem vprašanjem, ko razmišljajo o obrambi svojega življenja, o razpoznavanju sebi sovražnih sil in odnosu do njih. Ta vprašanja poglablja poglavje o napadalnosti, strahu in pogumu ter čustvovanju sploh.
 
Raziskovanje telesnega

Mnogi gibi lahko prikličejo globoka čustva, če si znamo prisluhniti. Če proseče dvignemo roke visoko proti nebu, se oglasi hrepenenje. Če pritisnemo mehek vzglavnik na gole prsi, ugotovimo, kako doživljamo prepuščanje mehkobi in koliko se nam zdi varno in toplo naše lastno naročje. Stoje lahko odkrivamo, kako je v trebuhu sedež moči in ravnotežja, kako v prsih diha svoboda, kako si noge želijo brcanja in odhajanja po svoji poti, kako v ramenskem obroču in roki spi udarna moč …

Vsaka močna čustvena izkušnja sicer poveže in pretrese celo telo ter vse organe, se ujame v prsni koš, spremeni dihanje, se odtisne v vse gibe in v vsako celico. Telo se poraja skozi družinsko in osebno zgodbo, zato telesne govorice ni mogoče površno razlagati ali poenostavljati. Strah, veselje, groza, gnus, bolečina, jeza … so povsod v nas in treba je ozavestiti vse čustvene plasti in njihove medsebojne povezave, da zaživijo hrbtenica, vrat, roke, ramena, prsni koš, trebuh in noge kot osvobojena celota.

S prebujanjem globinskih telesnih občutkov se ukvarjajo različne šole psihomotorike, telesne govorice, plesne terapije in podobnih pristopov. Tudi borilne veščine in druge vzhodne tehnike dajejo vpogled v delovanje čustev in zavesti, v pomen giba, drže in premikanja v prostoru.  Gibanje ima izreden pomen za naše občutenje sebe, pa tudi za naš razvoj.

Prekrvljene mišice oživijo in lahko prebujajo globoke želje, ki se nikoli niso mogle izraziti. Premagovanje težnosti sovpada z doživljanjem svobode, uporne moči proti vsemu, kar nas tlači in poriva v podrejenost ter žalostno pritlehnost, poživitev krvnega obtoka priklicuje vznemirljivo moč, razpoložljivost telesa za zagon proti cilju. V otroštvu je namreč prehajanje v svobodno gibanje (hoditi, tekati, preizkušati nove možnosti, osvajati prostor) eden največjih užitkov in načinov za izražanje veselja do življenja.

Razvijanje čutne potešenosti

Kaj lahko storimo za čutno razživetost in za to, da postajamo, kar želimo biti? Najprej se lahko sprašujemo po svojih pristnih nagibih in jim poskušamo biti zveste.

S tem, da vse delamo z občutkom, gojimo uglašenost svoje osebnosti. Če zavračamo nasilje nad telesom in odtujeno všečnost, naš organizem postaja naš dom.

Spodnja vprašanja lahko pomagajo razmišljati o vsem tem: izbiramo, dodajamo svoje, se vzpodbujamo k odločitvam, ki nam pomagajo do čutno bogate, žlahtne vsakdanjosti.

 Kateri vonji nam dajejo občutke miru, razkošja, lepote? Vsak dan lahko stopimo v oblak vonjav, ki nas oživljajo. Kateri vonji naj spremljajo naše življenje?

 Kateri zvoki nas polnijo z olajšanjem in prebujajo moč? Katera glasba pomaga, da ostajamo zbrane in odločne? Tudi v največjem hrupu se lahko nevidno pogreznemo v svojo zvočno pokrajino in prisluhnemo bistvenemu.

 Vsak dan lahko doživljamo tipne občutke, ki potolažijo, umirijo, dajejo moč, sproščajo. Kateri so nam najljubši in najpotrebnejši?

 Kateri gibi so posebno sproščujoči, vlivajo največ moči in veselja? Kdaj med dnevom lahko najdemo prostor zanje? Kje, s kom naše telo zaživi z lahkim korakom? Katero gibanje nam ogreje tudi srce in dušo?

 Vsak dan se lahko oblačimo zbrano. Lahko čutimo tkanino, izbiramo z občutkom, kar dajemo nase. Ne oblačimo se za videz, za učinkovanje na druge, temveč zato, da gojimo žlahtno občutenje sebe. V katerih tkaninah, krojih, obutvi, nakitu, barvah se počutimo čudovito?

 S kožo dihamo, čutimo, vanjo smo povite, zato naj bo mehka, nabrekla od vodne svežine, topla od krvi, ki jo oživlja in hrani. Svojo kožo negujemo, ker potrebuje naš ljubeči dotik Kdaj lahko to doživljamo in kako?

 Iščemo okuse, ki so osebni in najljubši, jemo kraljevsko in zbrano ter odklanjamo, kar nam je tuje in odveč. Kako lahko poskrbimo zase?

 Premikamo se z lahkim korakom, vadimo trenutke breztežnosti, plesa v vetru. Doživljamo zračnost svojega življenja. Iščemo blaženost, ki dviga in jemlje z ramen težo in skrb. Kdaj je čas za to?

 Poslušamo svoje ožilje in deročo kri, utripanje mišic in prožnost sklepov, vzravnamo se v obokih svojih kosti, iščemo držo, v kateri se dvigamo nad vse nizkotno. Vadimo držo, v kateri smo nepremakljive kot gora in prožne kot steblo v vetru. Kateri kraj in trenutek je primeren za to?

 Večkrat vdihnemo zrak, vodo, zemljo, ogenj … da se telo naveže na naravne sile, iz katerih prihaja. Včasih se lahko z zaprtimi očmi prepustimo velikemu prenavljanju celic, tkanju in razdiranju naših tkiv, pretakanju sokov in prerazporejanju molekul. Kako lahko polno doživljamo tako uglašenost kot kaos svojega obstajanja? Kako se lahko naučimo pogrezati v podzemlje in drseti skozi ozvezdja, ker je vse tudi naše? Kateri trenutek je primeren, da prisluhnemo skrivnosti materije in energije, časa in prostora?

 Včasih si lahko podarimo cvet in se prepustimo lepoti, ki nas plemeniti. Včasih lahko gole stopimo v toplino nočnega vetra, pod zvezde in se predamo neskončnosti nad seboj. Kdaj lahko doživljamo svoje telo kot neizčrpno razkošje, ki nas presega? Kdaj smo lahko otrok narave, blizu mravlji, bilki, rosni kaplji, vsemu najmanjšemu?


(Odlomek iz knjige Blagor ženskam)

Več branja: Spletna knjigarna Doria


Ključne besede: Alenka Rebula blagor ženskam ženske osebnostna rast duševno zdravje otroštvo samopomoč samouresničenje čustva čustvovanje ljubezen zdravje  



Ta drobna knjiga bo mnoge izmed vas pripeljala do pravilnih in naravnih poti življenja ...
Naj vas brezčasne modrosti vzpodbudijo k premisleku, samorefleksiji in zavedanju preteklosti, ki neopazno prehaja v sedanjost ...
Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Obstajajo knjige, ki so enake kemične sestave kot dinamit. Edina razlika je, da kos dinamita eksplodira enkrat, medtem ko knjiga eksplodira tisočkrat.

Jevgenij Zamjatin