Rastlinska abeceda: hranila za rastline

20.10.2016 | Avtor: Matevž Likar
Dolga in zelo vlažna pomlad lahko zavre rastno sezono, hkrati pa velika količina padavin za seboj potegne še eno slabost, ki se lahko včasih opazi šele kasneje v sezoni ali celo v naslednjem letu tj. pomanjkanje hranil. Prekomerna količina padavin lahko poveča spiranje hranil iz tal, kar je še posebej močno izraženo na lahkih peščenih tleh. Znake pomanjkanja boste najhitreje opazili pri hitro rastočih rastlinah, medtem ko se bodo posledice pri okrasnih čebulnicah pokazale šele v naslednji sezoni. Precej manj občutljive so grmovnice in drevesa, ki hranila skladiščijo tudi v lesni biomasi in so tako nekoliko manj občutljive na nihanje hranil v okolju.

Morda se vprašate zakaj pa je sploh potrebno hraniti rastline, ko se v naravi same prav dobro znajdejo? V naravi poteka prav neusmiljen boj za obstanek, pri katerem preživijo le rastline, ki so najbolje prilagojene na razmere na rastišču. Na vrtu to žal vključuje le redke rastline, kar pomeni, da se moramo okrog naših lepotic nekoliko bolj truditi. Prav tako v naravi nihče ne odstranjuje odmrlih ostankov rastlin, iz katerih se med razgradnjo sproščajo številni minerali, ki jih rastline ponovno izkoristijo.


Katera hranila rastline potrebujejo?

Med najpomembnejšimi hranili rastlin, ki jih dodajamo na grede, so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Dušik stimulira hitro rast zelenih delov rastlin. Če je dušika premalo so rastline blede, šibke in majhne. Dušik na gredo dodajajte spomladi, ko se začne aktivna rast in ko ga rastline potrebujejo. Konec sezone dušika ne dodajajte na grede, saj bo spodbudil rast poganjkov, ki ne bodo dovolj utrjeni za prezimitev. Tudi drugače je preveč dušika slabo za rastline in okolje – rastline ob preveliki količini dušika sicer hitro zrastejo, vendar niso zelo odporne na povzročitelje bolezni, hkrati pa bo dušik, ki ga rastline ne uspejo privzeti, odtekel v podtalnico in vodotoke.

Fosfor je pomemben za razvoj korenin in splošno zdravstveno stanje rastlin. Pomanjkanje je sicer redko, saj se nekoliko težje spira iz tal. Na gredo ga dodajte proti koncu rastne sezone, s čimer boste spodbudili utrditev rastlin pred prezimitvijo. Enako kot za dušik tudi za fosfor (in vse druge elemente) velja, da je preveč elementa slabo za rastlino in okolje.
Kalij pomaga pri tvorbi cvetov in pri povečevanju odpornosti rastlin na bolezni. Dobra preskrba s kalijem bo rastlinam pomagala prebroditi tudi sušna obdobja in kratkotrajne zmrzali. Pomanjkanje kalija se lahko hitro pojavi na peščenih tleh in se kaže kot rjavenje ter zvijanje listov. Kalij dodajamo preko celotne rastne sezone, s čimer zagotovimo dobro preskrbo rastlin s tem elementom.

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju

Ključne besede: Matevž Likar cvetje rastline vrt hranila sajenje dušik fosfor kalij greda rastna sezona 


Tweet