Raziskovanje kitov in delfinov v zavarovanem območju Pelagos

Raziskovanje kitov in delfinov v zavarovanem območju Pelagos

04.02.2011 | Avtor: Ana Hace
"Veliko ljudi še danes ne ve, da so kiti prisotni tudi v Sredozemlju. Ena glavnih nevarnosti kitom v zavarovanem območju so trki z ladjami. Gost pomorski promet, predvsem tovornih in turističnih ladij, je vzrok številnim (tudi smrtnim) poškodbam kitov. Tethys zato razvija sistem obveščanja ladij, ki bo trke zmanjšal. "

Jadrnica, morje, sonce, kiti in delfini, raziskovanje, vznemirljive dogodivščine ter prijetna družba raziskovalne ekipe in ljudi iz vseh koncev sveta. To je le nekaj prvih asociacij, ki mi pridejo na misel, ko se spomnim na mesec maj in na projekt raziskovanja kitov in delfinov v zavarovanem območju Pelagos. V sklopu sodelovanja med društvom Morigenos in inštitutom Tethys sem se namreč na omenjeni projekt odpravila v Italijo z namenom pridobivanja novih izkušenj in znanj.

Pelagos je prvo mednarodno morsko zavarovano območje v Sredozemlju, ki obsega približno 90.000 km2 Ligurskega morja in si ga delijo Italija, Francija in kneževina Monako. Raziskovalno območje znotraj zavarovanega območja obsega 25.000 km2 med Genovo, Toulonom in Korziko. Ligursko morje vsebuje priobalno kontinentalno polico ter globoko odprto morje, ki sta vzrok različnim habitatnim tipom primernim za prehranjevanje in razmnoževanje kar osmim vrstam kitov in delfinov.

To območje ima eno največjih koncentracij različnih vrst kitov in delfinov v Mediteranu. Vrste, ki so tu prisotne so: navadni progasti delfin (Stenella coeruleoalba), kit glavač (Physeter macrocephalus), navadni brazdasti kit (Balaenoptera physalus), okrogloglavi ali Rissov delfin (Grampus griseus), mrka pliskavka ali kit pilot (Globicephala melas), Cuvierjev kljunati kit (Ziphius cavirostris) ter navadni delfin (Delphinus delphis) in velika pliskavka (Tursiops truncatus).

Po prihodu v San Remo smo se vkrcali na Jadrnico Pelagos, ki je za en teden postala naš dom. Prvi delfini, ki so nas pozdravili na naši poti so bili navadni progasti delfini. Različne skupine teh delfinov smo videvali tudi po večkrat na dan, v sedmih dneh smo jih srečali kar 16-krat. Vedno so priplavali bližje, plavali pod našim premcem in se igrali. So manjši in veliko hitrejši od delfinov pri nas, zato je fotografiranje njihovih plavuti za fotoidentifikacijo težje, še posebno takrat ko je v skupini veliko živali. Srečali smo na primer skupino, s približno 80 delfinov. Ta vrsta živi v odprtih vodah in je prisotna le v južnem delu Jadranskega morja, čeprav jih je nekaj že zašlo v Tržaški zaliv. 

Drugi dan odprave smo zaradi neugodnega vremena ostali v pristanišču, se preizkusili v fotoidentifikaciji kitov glavačev, prisluhnili zanimivim predavanjem in si ogledali nekaj dokumentarnih prispevkov. Naslednji dan smo odpluli ob sončnem vzhodu. Zopet smo srečali navadne progaste delfine in popoldan preko hidrofona zasledili oddaljene klike kita glavača. Oglašanje skupine delfinov, ki se je približala naši jadrnici je preglasilo klike glavača in ker jih kasneje nismo več slišali, kita nismo mogli izslediti.

Več sreče smo imeli že naslednji dan, ko smo izsledili kar dva kita glavača. Večinoma se zadržujejo ob koncu kontinentalne police, kjer globina morja preide iz 200 metrov do približno 2000 metrov.

V globokih podvodnih jarkih glavači namreč lovijo svojo priljubljeno hrano, globokomorske lignje.

S hidrofonom smo pričeli slediti bližjemu kitu. Ko so kliki postali glasnejši in smo se dovolj približali smo počakali, da se je kit nehal oglašati.

Ko se kiti glavači dvigajo na površje se namreč ne oglašajo. Nato smo na palubi sistematično pregledovali vse strani, saj se kit lahko pojavi na katerikoli strani.

Napetost na palubi je rasla, vse dokler tišine ni pretrgal glasen vzklik BLOW (izdih) in vse oči so se uprle v isto smer. Ko smo se še nekoliko približali smo vsak izdih tudi dobro slišali. Čeprav na površju v povprečju ostanejo le 10 – 15 minut ter počivajo na gladini, jih je čudovito opazovati iz neposredne bližine. Zbrali smo respiratorne podatke, naredili fotogrametrijo (metoda, ki s pomočjo slik na podlagi geometričnih lastnosti omogoča izračun velikosti živali), posneli fotografije za fotoidentifikacijo ter intervale klikov med posameznimi potopi.

Nato smo izsledili drugega kita ter zopet zbrali vse potrebne podatke. Vse zbrane informacije in kasnejše analize podatkov omogočajo boljše poznavanje teh živali.

Veliko ljudi še danes ne ve, da so kiti prisotni tudi v Sredozemlju. Ena glavnih nevarnosti kitom v zavarovanem območju so trki z ladjami. Gost pomorski promet, predvsem tovornih in turističnih ladij, je vzrok številnim (tudi smrtnim) poškodbam kitov. Tethys zato razvija sistem obveščanja ladij, ki bo trke zmanjšal.

Raziskovalna odprava se je hitro bližala koncu, a smo tik pred prihodom v pristanišče San Rema doživeli še eno nenavadno presenečenje. Na zadnji opazovalni izmeni, v precej slabih razmerah in zmanjšani vidljivosti, je bil v daljavi med valovi opažen temen obris plavuti. Hitro se je izgubil med valovi. Potem je pozornost vzbudil nenavaden pršec vode in nato čez čas dolga črna lisa. Ti dogodki, ki so bili kot prividi, so nas sprva pustili v dvomih. Delfine bi videli v krajših časovnih intervalih kljub razburkanemu morju, poleg tega je bilo ta žival očitno večja od delfinov.

Nenazadnje so opažanja kitov v plitvih vodah izredno redka. Ves dvom se je razblinil, ko se je naenkrat prav ob boku naše jadrnice prikazal navadni brazdasti kit! Vsa ekipa je prihitela na krov in ga videla preden se je ponovno potopil. Na žalost ga zaradi slabih pogojev kljub naporu nismo več našli. Posneti nam ni uspelo niti ene fotografije, a smo bili kljub temu veseli, da smo ga vsaj videli. Tako hitro kot se je kit pojavil, je tudi izginil. Nikoli ne bomo izvedeli kaj ga je privedlo tako blizu obale, vendar so skrivnosti del čara raziskovanja teh živali.    

Več informacij o društvu Morigenos, delfinih pri nas ter o načinih, kako lahko pomagate, najdete na spletni strani http://www.morigenos.org/

 


 

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Ana Hace Morigenos oceani kiti delfini Pelagos kit glavač Sredozemsko morje jadrnice fotoidentifikacija odprte vode velika pliskavka pomorski promet  



Bzzzzzzzzzzzz … Ob sončnem vzhodu se je približevalo glasno brenčanje. To je bil čmrlj Brenčač, nenevaren leteči kosmatinček.
Grenko sladka mikropoezija
Kakšna je navidezno misteriozna skrivnost, po kateri se motna življenjska snov preoblikuje v dragoceno kovino?
Kratek, jasen, uspešen načrt s pravili, pojasnili in predlogi - sugestijami za izboljšanje vašega življenja.
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Življenje niso le dobre karte,včasih je treba odigrati tudi igro s slabšimi kartami.

Jack London