Natisnite    Pošljite prijatelju

Tulipani

Tulipani

Leta 1637 je nek Nizozemec po barantanju s trgovcem kupil eno samo čebulico tulipana za ceno, ki se je obema zdela sprejemljiva. Plačal je dva žaklja pšenice, štiri žaklje rži, štiri rejene vole, osem svinj, dvanajst ovac, dva soda vina, štiri tone masla, petsto kilogramov sira, posteljo, nekaj oblek in srebrno čašo. Sedaj lahko za precej manj denarja dobimo številne kultivarje, ki polepšajo grede in korita.

Vrste in kultivarji

Dva najpogostejša načina ločevanja med posameznimi skupinami tulipanov sta glede na čas cvetenja in višino cvetnega poganjka.
Tako jih lahko razdelimo na zgodnje, kasneje in pozno cvetoče kultivarje. Po višini pa na nizke (do 20 cm visoki), srednje visoke (20-45 cm visoki) in visoke (višji od 45 cm) kultivarje. Če vzamete v obzir obe lastnosti lahko samo s tulipani ustvarite raznovrstne kompozicije, ki cvetijo preko cele pomladi.

• Nevrstnati zgodnji tulipani kot že ime pove cvetijo zgodaj v sezoni, vendar nekoliko kasneje kot Kaufmanovimi in Fosterjevimi križanci. Znani so po svojim močnih cvetnih steblih, ki se ne upognejo ob vetru in dežju (kot npr. papagajevke). V povprečju so visoki 25-46 cm.
• Vrstnati zgodnji tulipani zacvetijo ob istem času kot nevrstnati zgodnji tulipani. Na voljo je manj barvnih odtenkov kot pri drugih tulipanih, vendar to pomanjkljivost nadomestijo z do 10cm širokimi cvetovi. Cvetna stebla so krajša in močna, zaradi česar so primerni tudi za lonce. V poprečju so visoki 25-30 cm.

• Triumph tulipani so rezultat križanja med nevrstnatimi zgodnjimi in kasneje cvetočimi kultivarji. Triumph tulipani so najvišji kultivarji in zrastejo v povprečju 40-56 cm visoko. Cenjeni so predvsem zaradi prekrasnih tradicionalno oblikovanih cvetov.
• Darwinovi križanci so križanci ned Fosterjevimi tulipani in Darwinovimi tulipani (sedaj pripadajo poznim nevrstnatim kultivarjem). Znani so po svojih velikih in bleščeče obarvanih cvetovih, ki imajo zaprti skoraj popolno piramidalno obliko. Odprti cvetovi imajo lahko premer do 15 cm. Za razliko od številnih kultivarje Darwinovi križanci cvetijo enkratno leto za letom.
• Nevrstnati pozni kultivarji cvetijo za ostalimi kultivarji. Cvetove najdemo v številni barvnih odtenkih na do 75 cm visokih poganjkih.
• Lilijasti tulipani imajo edinstveno oblikovane cvetove, ki spominjajo na lilije. Cvetijo nekoliko prej kot nevrstnati pozni kultivarji in zrastejo v povprečju 35-60 cm.
• Resičasti tulipani imejo edinstveno resast rob cvetnih listov, ki izgleda kot nacefran rob blaga. Njihova višina je zelo variabilna, saj je odvisna od izvornega kultivarja, iz katerega so nastali.
• Zelenocvetni tulipani imajo že po imenu v cvetu odtenke zelene barve, ki jih povdarijo osnovne barve cvetov. Znani so tudi po dolgem obdobju cvetenja. Podobno kot pri resičastih, je tudi pri zelenocvetnih tulipanih čas cvetenja in višina poganjka odvisna od izvorne skupine tulipanov, iz katere je bil kultivar razvit.
• Rembrandtovi tulipani so poimenovani po Nizozemskem slikarju, ki je živel in delal na Nizozemskem v času, ko se je razmahnila tulipanomanija. Zanje so značilne lise ali črte, ki spominjanjo na simptome virusnega obolenja.
• Papagajevke imajo pernate, kodraste ali valovite robove cvetnih listov. Cvetovi so veliki in bleščeče obarvani. Cvetijo kasneje v sezoni in dosežejo višino okrog 40 cm.
• Vrstnati pozni kultivarji so znani tudi pod imenom potonikasti tulipani, saj njihovi polni cvetovi spominjajo na cvetove potonik. Cvetijo pozno v sezoni, vendar pred triumph tulipani, Darwinovimi, križanci, papagajevkami, lilijastimi in nevrstnatimi poznimi tulipani.
• Kaufmanovi križanci so vzgojeni iz kaufmanovih tulipanov. Spadajo med najzgodnejše tulipani. Večinoma so precej nizki (do 12 cm visoki) in odprti spominjajo bolj na cvetove lokvanja kot na tulipane.
• Fosterjevi križanci so vzgojeni iz vrste Tulipa fosteriana, ki raste v goratih predelih centralne Azije. Znani so tudi pod imenom Imperatorjevi tulipani. Zacvetijo prvi med vsemi skupinami tulipanov in dosežejo višino okrog 35 cm.
• Greigijevi križanci izvirajo iz vrste T. greigii. Kultivarji so zelo nizki (do 25 cm), zaradi česar so še posebej primerni za skalnjake in lonce. Z lahkoto pa jih tudi naturaliziramon, saj cvetijo iz leta v leto gosteje.
• Mešana skupina združuje vse ostale skupine tulipanov, predvsem botanične tulipane. Skupaj najdemo okrog 150 vrst divjih (botaničnih) tulipanov, ki rastejo od Portugalske do osrednje Azije.

Zasaditve

Uprite se skušnjavi, da bi čebulice posadili v dolgi ravni liniji. Najbolje bodo zasaditve tulipanov izgledale v skupini po 5-10 čebulic ali v kvadratu 20 ali več čebulic. Zasadite več skupin s komplementarnimi ali kontrastnimi barvami.
Odlično se tulipani podajo tudi z enoletnicami ali trajnicami. Posadite jih lahko s spominčicami, srčki ali orlicami ali pa jih kombinirate z drugimi spomladanskimi čebulicami.

Nasveti za uspešno vzgojo tulipanov

Tulipane je najbolje saditi septembra ali oktobra. Podobno kot večina čebulic imajo najraje topla sončna rastišča z dobrim odvodnjavenjem. Lahka peščena tla izboljšamo z dodatkom komposta, težka glinasta tla pa z dodatkom peska.

Tulipane sadimo v skupinah. Izkopljemo sadilno jamo, v katero položimo čebulice (med njimi pustimo za dve višinin čebulice prostora) in nato jamo previdno zapolnimo. Nekateri tulipani so dobro obstojni in jih ni potrebno izkopati. Mednje spadajo manjši kultivarji kot so hibridi Tulipa kaufmanniana in T. greigii, ki ji le občasno izkopljemo in razdelimo. Nasprotno večji kultivarji drugo leto ne cvetijo vedno enako bogato kot prejšnje leto.

Po cvetenju odrežemo cvetno steblo, da rastlina svojo energijo usmeri v kopičenje zalog v čebulici. Ko listi porumenijo lahko čebulice tudi izkopljemo, odstranimo zemljo in jih vskladiščimo na suhem hladnem mestu.

Pošljite razglednico z motivi tulipanov >>> eRazglednice tulipani  


Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju