V templju modrosti

23.06.2010 | Avtor: Irena Oman Purič
V šoli, med mladimi dušami, ki se učijo spoznavati svet in svojo vlogo v njem.

Tudi tukaj se namreč s svojimi avrami neprestano dotikamo drug drugega. Razumevanje učenja duš s pomočjo sporočil tarot kart mi je v veliko pomoč pri mojem delu, kjer se srečujem z mladimi. S pomočjo njihovega rojstnega datuma ugotavljam, česa se je prišla učit in izkušat njihova duša, nato iščem način, kako jim svetovati, da sami spoznavajo svoje omejitve in hotenja svoje duše.

S pomočjo zgodbic stopajo v svet svojih čustev, ugotavljajo vzroke za svoje strahove, neuspeh. Svetujem jim, kako okrepiti in izraziti svoje svetle plati, s katerimi se želi izražati in potrjevati njihova duša, ne da bi tekmovala z drugimi. V ta namen že drugo leto nastajajo zgodbice, igrice za izboljšanje samopodobe in učnega uspeha. Nastajajo Pravljice za velike in male srčke.

V več letih se je pokazala takšna pomoč zelo uspešna, a na zunaj neizmerljiva, saj se spremembe v otroku dogajajo znotraj, na njihovi duši, in na začetku niso toliko vidne na zunaj. Ko vemo, kaj je otrok spreminjal v svoji samopodobi, česa se je učil ob odraslih in vrstnikih, smo tudi starejši bolj prizanesljivi in potrpežljivi ter se veselimo njegovih majhnih zmag.

Tudi izrekanje kazni, nasvetov se takrat veliko lažje prilagodi otrokovi duši, a je velika nevarnost, da kaj hitro s kakšno izjavo zrušimo vse, kar smo do tedaj skupaj dosegli. Zato je zelo pomembno, da pri tem napredku sodelujejo vsi, ob katerih otrok raste in se uči.

Zelo sposobnemu otroku, ki ima zaradi kakšne telesne težave negativno samopodobo, je potrebno zelo pazljivo izrekati tako pohvale kakor graje. Prav rado se zgodi, da prav zaradi nesprejemanja samega sebe ne spregleda svojih dobrih plati, temveč je pretirano samokritičen, zasvojen s tem, da mora biti popoln in v podzavesti ne sprejema vseh tistih, ki so bodisi slabši od njega ali pa uspešnejši, kjer sam ni najboljši. Torej ga je
treba naučiti, kaj je brezpogojna ljubezen in mu dajati priložnosti, da se tega tudi uči v življenju, tako v šoli kot v družini.

Če se kakšna Zvezdica zaradi neprijetne izkušnje, povezane z občutkom krivde, ne more sprejemati in imeti rada, potem bo čez čas želela biti zvezda v čem negativnem, samo da bo v središču pozornosti in si bo na ta način zvišala svojo »ceno«. In kaj se zgodi, kadar je v razredu več takšnih zvezdic?

Potem počasi otroci sami sporočajo, da se starejši moramo spremeniti, saj jih prevečkrat gledamo skozi svoje oči, in jim ponuditi še kaj več, kot smo jim do sedaj. Zagotovo smo najuspešnejši učitelji takrat, kadar govorimo iz svojih izkušenj.

Tako otrokom kot odraslim, tistim, ki so pokazali zanimanje za to, sem predstavila, kako si sama pomagam pri ozaveščanju vzrokov za zdravstvene težave, nezadovoljstvo s samo seboj ali neuspeh na kateremkoli področju življenja. Potem so začeli spraševati sami – zakaj, s kakšnim namenom nosim ogrlice iz mineralov.

Posamezniki so si jih izbrali in pomagali so jim pri novi naravnanostji, kot sem se
je sama učila na delavnicah o zdravljenju z minerali, ozaveščanju in preseganju strahov ter holistični radiesteziji. Novo znanje sem najprej uporabila zase. Nič kolikokrat sem se v svoji enaintridesetletni učiteljski dobi ujela, kako zelo in pogosto se bojim. Enkrat je to strah, da ne bom izpolnila pričakovanj otrok, spet drugič staršev, potem pričakovanja tistih, s katerimi skupaj ustvarjamo v dobro vseh otrok. Ko ozavestiš, od kod strah in kako s svojim strahom, jezo vnašaš nemir, napetosti med vse, s katerimi se srečuješ, spoznaš, da moraš
najprej poskrbeti zase in potem posredovati svoje izkušnje naprej.

Znanje na delavnici sem prilagodila otrokom s pomočjo kakšne igrice. Otroci so namreč veliko bolj dojemljivi za sproščanje in učenje skozi igro. Na papir, skozi igrice je v roza balončkih odplavalo nešteto skrbi, strahov, jeze, obsojanj, kamenčki pa so prinesli pomoč za življenje na novo. Potem vidiš nasmejani obraz ob ozdravitvi kakšne bolezni, sproščenost, ko se razreši ljubezenska težava, in pomirjenost, ko mlada otroška duša razume
in sprejme, zakaj je kateri od staršev bolan ali preživlja kakšne druge večje pretrese v svojem življenju.

Z izbranim zdravilnim kamnom ali ilustracijo zgodbice najdejo svoje barve, ki jih potrebujejo za ravnovesje. V šoli je namreč mogoče začutiti neizmerno veliko »neprizemljenih « otrok, ki se prav zaradi tega vedejo popolnoma drugače kot vrstniki – so zasanjani ali na videz popolnoma neresni in nezbrani za delo. Če bi jim ponudili kakšno vajo prizemljenosti, če bi jih izobraževali, kako prepoznati ter preseči strahove, vedenjske
vzorce, ki smo jih prevzeli od staršev ali pa si jih je za učenje izbrala naša duša, kako si pomagati, da ohranimo svoj mir, samozavest, kako najti svoje krepke točke in se izražati z njimi, ne bi bilo več potrebno otrokom ponujati tablet, da bi bili bolj obvladljivi.

Peljali bi jih še večkrat v naravo, med rastline, živali in jih učili, kako se lahko zdravijo z njihovo energijo. Med tem bi odrasli s holistično radiestezijo in za to usposobljenimi strokovnjaki, očistili prostore, v katerih domujejo vse neprijazne energije, ki jih vnašamo s svojim čustvovanjem in razmišljanjem že nekaj let.

Kakšen »problematičen« otrok nam je poslan kdaj samo zato, da se ob njem česa novega naučimo tudi odrasli, ki bi morali biti odprti še za kakšno drugačno izobraževanje, na osnovi katerega bi lažje razumeli svoje življenje. Šele potem bi znali drugače voditi tudi mlade, da bi resnično ohranjali stik s svojo dušo in živeli usklajeno z njenimi najglobljimi hotenji, ki so jim bila poslana že v zibelko. Ko si je duša izbrala svoje karte
in z njimi povezane nauke ter preizkušnje.

Otroci še kako začutijo, kaj je tisto, kar jih veseli in kaj je na vrsti, da se izraža. Če le odrasli dovolimo in smo se pripravljeni slediti njihovim odločitvam in željam. Spominjam se, kako sem se pred desetimi leti valjala po snegu, plezala po drevesu, se skrila med rože, da je moja hčerka dobila dobro ali »odštekano« fotografi jo.

Potem je za nekaj časa ta konjiček opustila. Začela je za kratek čas vaditi kitaro. Ko sem začela slikati mandale, se je navdušila za slikanje. Nato so nastajale majhne podobice in lasten nakit. K tečaju zgodnjega učenja nemščine je kot majhna hodila samo zato, da se je lahko družila z malimi in bila ob meni. Jezik je kot tak nikdar ni preveč zanimal in tudi sama nisem imela nikdar ambicij, da bi moj otrok moral nadaljevati mojo pot.


Več o > Irena Oman

Ključne besede: Irena Oman tempelj modrosti otroci in starši učitelji poučevanje tarot kristali duša čustva učenje odraščanje 


Tweet