Tišina

15.03.2012 | Avtor: Irena Oman Purič

Tišina reže v dlani, ki bi želele hitreje poganjati
vesla, da bi ladja prispela
do tistih svetlih luči, glasbe in plesa.
A, postoj.

Moja misel o tebi je mir

03.01.2012 | Avtor: Irena Oman Purič

Sem ženska duša, ki v sebi nosi svetlobo,
s katero osreči tudi tvoje srce.

V templju modrosti

23.06.2010 | Avtor: Irena Oman Purič

V šoli, med mladimi dušami, ki se učijo spoznavati svet in svojo vlogo v njem. Tako otrokom kot odraslim, tistim, ki so pokazali zanimanje za to, sem predstavila, kako si sama pomagam pri ozaveščanju vzrokov za zdravstvene težave, nezadovoljstvo s samo seboj ali neuspeh na kateremkoli področju življenja.

Prebujena školjka ljubezni

13.01.2010 | Avtor: Irena Oman Purič

“Nekoč je živela školjka, ki je prebivala na dnu morja. Ob njej ni bilo nikogar, s komer bi kramljala, se smejala, kdaj tudi kaj kritično presodila ali poslušala kakšno neprijetno resnico na svoj račun. Tu in tam jo je oplazila morska trava, ki je lahkotno plesala v ritmu morja.“

Sprememba brez bolečin ...

12.10.2013 | Avtor: Irena Oman Purič

Včasih druženje postane potovanje popolnoma na drugem tiru. Prav je tako, dokler pot ne vodi v popolnoma nasprotni smeri. Takrat spremembo prikliče lahko samo še bolečina. Bolečina ponižanja, ko se ponujaš in čakaš, da te nekdo opazi. Že dolgo ne vidiš nobene druge možnosti ali odprtih vrat samo zato, ker neprestano zreš v ena sama in čakaš, da se odprejo.

Oranžkov odmev

12.07.2008 | Avtor: Irena Oman Purič

Dolina. Visoke, visoke gore. Levo in desno.
Ozka, bela pot. Na njej pa poni Oranžko.

Ljubezen za sprejemanje lepote ženske duše

18.05.2013 | Avtor: Irena Oman Purič

Ženska z dolgimi, kodrastimi lasmi. Ves čas spreminjajo podobo z novo barvo. Pobarvaš jih rdeče, da zagori strast. Že dolgo si princeska, ki čaka svojege princa. Od daleč se ti smeji in prihaja na belem konju.

Čudežno drevo s češnjevimi srčki

12.08.2007 | Avtor: Irena Oman Purič

Nekoč je živelo čudežno drevo. Takšno, ki je znalo govoriti in roditi zmeraj nove sadove.
„ Nekaj si srce zaželi in že drevo obrodi! " je pisalo na tablici ob drevesu.

Petelinček Kikirinček in roza tulipan

12.05.2007 | Avtor: Irena Oman Purič

Pod skalo je nevidno kraljestvo. Vidijo ga samo tiste oči, ki iščejo lepo.
Na široki, beli cesti sredi visoke, zelene trave je na poti gospod petelin.

Kdo koga uči?

19.01.2017 | Avtor: Irena Oman Purič

» ... Sedela sem ob njeni postelji in opazovala njeno telo. Ni bilo tako kot takrat, ko sem bila sama ob umirajoči teti. Takrat me je bilo strah, bila sem zbegana, klicala sem na pomoč.
Zdaj sem sedela mirna, pomirjena, da se je mama rešila trpljenja. V meni pa je za trenutek spet priplaval tisti stari spomin. Sem naredila dovolj za njo? ..."