Zastirka, 1. del

Zastirka, 1. del

12.10.2008 | Avtor: Matevž Likar
"Najpogostejši vrsti zastirke sta zastirka iz lubja in peska oz. kamenčkov. Najdemo pa še številne druge, ki so lahko sestavljene iz kamnitih ploščic ali steklenih delcev. Slednja je predvsem pogosta na vrtovih oblikovanih v sodobnem stilu."
Zastirka

Zastirko predstavljajo vsi materiali, ki jih razporedimo po površini gred in jih ne vkopljemo v tla (kot dodatke za izboljšavo tal). Zastirka ima številke koristne lastnosti. Tako zmanjšuje hlapenje vode iz površine tal, zaradi česar zmanjša porabo vode, zavira rast plevelov in izboljša estetski videz vrta.

Uporaba zastirke

Zastirko lahko dodajamo na gredo tako, da se dviguje nad višino okoliške trate, vendar se v tem primeru lahko »razleze« po trati. Nasprotno lahko gredo poglobimo, tako da sta višini trate in zastirke poravnani. V tem primeru lahko pride do problemov z odtekanje površinske vode. Najboljša tehnika je, da je greda dvignjena in se spusti proti trati. Tudi v tem primeru sta zgornja robova trate in zastirke poravnana.

Vrste zastirke

Najpogostejši vrsti zastirke sta zastirka iz lubja in peska oz. kamenčkov. Najdemo pa še številne druge, ki so lahko sestavljene iz kamnitih ploščic ali steklenih delcev. Slednja je predvsem pogosta na vrtovih oblikovanih v sodobnem stilu.

Zastirka iz lubja

Zastirka iz lubja se lahko uporablja okrog dreves, grmovja in trajnic. Takšna zastirka počasi razpada in zmanjšuje zbitost tal. Pri zastirki iz drevesne skorje se del dušika iz tal porabi pri razgradnji zastirke s strani mikroorganizmov. Simptomi pomanjkanja dušika se na rastlinah pokažejo kot rumenenje spodnjih (starejših) listov. V tem primeru dodamo tlem popolno gnojilo. Do tega pojava pa navadno pride le, če zastirko vkopljemo v tla. Zastirka iz skorje ni primerna za tla z močnim površinskim tokom vode ali stoječo vodo, saj plava in se s tem odnašajo z površnim.

Zastirko iz drevesne skorje uporabljamo v debelini 2-10 cm. Debelina med 7 in 10 cm dobro zavre rast večine plevelov. Na tleh, ki so močno zbita ali vsebujejo veliko gline lahko zastirka z zmanjšanjem izhlapevanja vode povzroči visoko vlažnost tal, kar vodi v gnilobo korenin pri občutljivih vrstah rastlin. Na takšnih tleh uporabimo tanjši sloj zastirke. Ob drevesih moramo paziti, da zastirke ne nanesemo visoko ob steblu, saj lahko pride do motenj v funkciji skorje, zaradi česar je najbolje, da zastirko umaknemo približno 10 cm od stebla.

Kamena zastirka

Prednosti kamnite zastirke pred zastirko iz skorje je v tem, da ne plava in spomladi pospeši razvoj rastlin, saj kamenje in prod skladiščita toploto in jo oddajata preko noči. Povišana temperatura zaradi oddajanja toplote pa lahko poveča potrebe rastlin po vodi.

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju


Kamnita zastirka




Ključne besede: Matevž Likar zastirka kamenje les rastline vrt vrtnarjenje zaščita rastlin lubje pesek kamečki drevesa grmovje trajnice mikroorganizmi 



Vesoljček Pi in njegove dogodivščine
Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Mavrični svet barv za otroke. Poučna otroška knjiga, ki otrokom predstavi barvne osnove in barve v naravi preko prikupne zgodbice o mavrici in malih šolarjih
V kompletu so zbrani trije priročniki za risanje po korakih ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Vsak nov začetek pride iz konca nekega drugega začetka.

Seneka