Zastirka, 2. del

Zastirka, 2. del

04.10.2010 | Avtor: Matevž Likar
"Rastline na tleh prekritih z zastirko tako navadno rastejo dlje in poženejo prej kot njihove sorodnice na golih tleh. "

V večini vrtnarskih knjig lahko preberemo, da je najbolje zastirko na grede dodajati spomladi ali jeseni, ko tla niso ne preveč, ne premalo mokra. S tem v tla ujamemo vlago, ki je v njih že prisotna, s čimer se zmanjša potreba po dodatnem zalivanju. Obe obdobji sta tudi primerni za uporabo zastirke kot metode za zatiranje rasti plevelov. Vseeno pa je jesensko dodajanje zastirke morda celo nekoliko ugodnejše, saj bomo v tleh ujeli tudi nekaj več toplote. S tem bomo podaljšali aktivnost korenin in deževnikov, ki izboljšujejo kvaliteto tal.

Med zastirkami so najboljše, kar lahko na grede dodate zastirke iz organske snovi kot sta npr. vrtni kompost in zrel hlevski gnoj. Organska snov ima to koristno lastnost, da izboljša tako vsebnost hranil kot tudi strukturo tal. Pri tem lahko izbiramo med celo paleto okolju prijaznih zastirk, med katerimi so tudi številne, ki jih lahko pripravimo na domačem vrtu.

Kaj je prednost zastirke?

Med prvimi razlogi za uporabo zastirke, ki nam padejo na pamet, sta navadno zatiranje plevelov in zadrževanje vlage v tleh. Slednje je posledica znižanega odparevanja vode iz tal, saj jih pokriva zastirka. Bolj uravnovešena vlažnost tal, zagotavlja boljše pogoje za rast rastlin, saj slednje niso izpostavljene stresu. Dodatno se njihova preskrba z vodo izboljša tudi zaradi manjšega tekmovanja s pleveli, saj jim zastirka prepreči rast.
Uporaba zastirke pa prinese tudi nekatere druge koristi. Tako npr. zavaruje površino tal pred vremenskimi ekstremi kot sta npr. močan dež ali pripeka in prepreči, da bi na površini tal nastala trdna skorja. Tla tudi nekoliko zaščiti pred nizkimi temperaturami. Rastline na tleh prekritih z zastirko tako navadno rastejo dlje in poženejo prej kot njihove sorodnice na golih tleh.

Kako nanašamo zastirko

Čeprav je nanos zastirke sila preprosta zadeva pa lahko z nekaj enostavnimi ukrepi poskrbimo, da popolnoma izkoristimo vse prednosti zastirke:

• uporabite lopato za dodajanje zastirke na gredo, nato pa jo po gredi razporedite z vrtnimi vilami. Tako boste zastirko enakomerno razporedili in razbili morebitne grude.
• zastirko dodajajte na vlažna tla. Z dodatkom zastirke boste zadržali vlago, ki jo tla že vsebujejo.
• ne skoparite z zastirko. Vedno dodajte 6-8 cm debel sloj, saj bodo pretanki sloji premalo za učinkovito zadrževanje vlage ali zatiranje plevelov.
• nikoli ne dodajte zastirke čisto do rastline. Med rastlino in zastirko naj bo vsaj pet cm prostora, s čimer boste preprečili, da bi prišlo do gnitja rastlin, ki so prekrite z zastirko.
• z zastirko ne prekrivajte trajnih plevelov, saj boste z ugodnimi lastnostmi zastirke poskrbeli, da bo njihov koreninski sistem bolj dejaven, kar vam bodo pleveli žal poplačali z bujno rastjo.

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju
Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Matevž Likar zastirka les rastline vrt vrtnarjenje zaščita rastlin lubje drevesa grmovje trajnice mikroorganizmi  



Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
Le kaj se je zgodilo? Dragi mladi bralec, več ti bo povedala kar tale mala zgodbica ...
Priročnik, s pomočjo katerega se bodo otroci ob pomoči odraslih naučili risati prevozna sredstva po korakih
Drobna zgodba o sončnici, ki se je iz kalčka razvila v velik, sončno rumen cvet
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Ljubezen je temeljna in zato najgloblja formula vsega, kar biva. Zato vsak, kdor deluje iz ljubezni, vstopa v to globino. In ker vstopa vanjo, tudi vidi skrivnostno globino bistva vsega.

Jože Urbanija