|
Kresnik » e-revija » ISSN 1854-4339 » projekt podpira » www.doria.si
 Oleandri & Granatno jabolko & Feijoa 2
Avtor: dr. Jože BavconOleandri so najverjetneje ene izmed najbolj uporabljenih sredozemskih rastlin. Te hvaležne rastline, ki nam na polnem soncu lahko cvetijo celo poletje, so bile nekoč mnogo bolj prisotne v notranjosti Slovenije kot danes. Vzrok so zopet pretople razmere v naših stanovanjih.
 Človek je most med naravo in duhom
Avtor: Anton Komat"Najbolj plodna" zemlja v Sloveniji, torej tista v dolinah velikih rek, je danes že toliko degradirana, da bi bila z "intenzivno kemično podporo" rodna morda še dobrih deset let, potem pa bi se v skladu s svetovnimi "agrotrendi" spremenila v agropuščavo.
 Bosonoga hoja po travi
Avtor: Sebastian KneippSebastian Kneipp je zapisal, da je bosonoga hoja najbolj naraven in preprost način utrjevanja. Že majhni otroci spomladi radi odvržejo svoje nadležne čevlje in so navdušeni, če lahko tekajo naokrog brez njih. Otroci na ta način sledijo naravnemu nagonu. Ljudje, ki so se redno trudili z bosonogimi sprehodi po gozdovih ali travnikih so pričevali, da jih je ta preprosta vaja ubranila pred prej pogostimi nahodi.
 Neprijetna srečanja kitov in delfinov z ladjami
Avtor: Ana HaceNa morju nismo sami. Zato je prav, da smo pozorni na to kje plujemo in kaj počnemo tudi takrat ko se odpravimo na zaslužen oddih in s tem prispevamo k varnejšemu pomorskemu prometu. Če srečamo delfine, jih moramo opazovati tako, da jih najmanj motimo. Delfini so v Sloveniji in tudi drugih državah Evrope zaščiteni.
 Okrasne trave
Avtor: Matevž LikarOkrasne trave in njim podobne rastline kot npr. šaši (Carex) so pogost element v sodobnih vrtovih, saj se krasno podajo k zelnatim trajnicam. Njihovi črtalasti listi in elegantna socvetja tvorijo prijeten kontrast širokim listom trajnic. Poleg tega pa okrasne trave s svojimi v vetru zibajočimi se poganjki dodajo vrtu tudi nekoliko dinamičnosti.
 Branje
Avtor: dr. Jože RamovšOd tiste davnine pred desettisočletji, ko se začno gostiti sledi človekovega doživljanja, se kaže tudi njegovo hotenje, da bi svoje spoznanje in čutenje "zapisal" potomcem. Začel je s slikarijami po stenah jam in z vrezi v kamen, nadaljeval s slikovno pisavo, s simbolično stiliziranimi zapisi besed ali zlogov, in končno izumil črkovno zapisovanje glasov. Prvi prednik naših pisav je feničanska pisava (okrog 1600 pr. Kr.) iz Biblosa; od tod besedi biblioteka in biblija. Množično širjenje pisane besede pa je omogočila Gutenbergova iznajdba tiska (okrog 1450). Lahko rečemo, da se s pisano besedo začenja nagli razvoj današnje civilizacije.
E-razglednice
Vse okoliščine, 'usoda' in 'sreča' so zunanje in če jih človek ne more vedno spremeniti, jih lahko vedno premaga. | Vesoljček Pi in njegove dogodivščine | Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti... | Vsi se dobro zavedamo, da je naša prehrana temelj našega telesnega zdravja. Zato je dobro vedeti, kako delujejo različna živila v naši notranjosti, na naše telo. Predvsem, kako nas živila resnično prehranjujejo.
|
|
V nas je nekdo, ki ve vse, hoče vse, vse dela bolje kot mi sami. Herman Hesse
|