Julij - Mali srpan

Avtor: | Več avtorjev, povzetek: Kresnik

Julij je sedmi mesec v Gregorijanskem koledarju. Ob tem času je navadno večina sena že pospravljenega in pripravljena za krmo. Rojstni kamen meseca julija je rubin, roža je lokvanj ...

Modri učitelji in učenci - Kratke zgodbe

Avtor: Anthony de Mello | Thich Nhat Hanh

Učenec je prosil za besedo modrosti. Učitelj je rekel ...>>>

Federico Garcia Lorca: pesnik

Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik

Federico García Lorca v svoji domovini, Španiji, velja za velikana španske poezije in enega največjih lirikov 20. stoletja. Lorca hkrati predstavlja simbol tragičnih žrtev španske državljanjske vojne.

Človek je most med naravo in duhom

Avtor: Anton Komat

"Najbolj plodna" zemlja v Sloveniji, torej tista v dolinah velikih rek, je danes že toliko degradirana, da bi bila z "intenzivno kemično podporo" rodna morda še dobrih deset let, potem pa bi se v skladu s svetovnimi "agrotrendi" spremenila v agropuščavo.

Lisice: Osupljiva dejstva o lisicah

Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik

Lisica [Vulpes] je sesalec. S svojim privlačnim oranžnim kožuhom in košatim repom, je ena, človeku najbolj priljubljenih prebivalcev gozda. Predstavljamo vam nekaj zanimivosti o lisici.

Slikopis: Učenje branja z rdečo ladjo

Avtor: Založba Atelje Doria

Pri založbi Atelje Doria je izšel nov slikopis z naslovom Rdeča ladja. Kot lahko izberemo iz naslova, zgodba v slikopisu govori o ladji. Slikanica opisuje potovanje rdeče ladje po širnem morju, med razburkanimi valovi.

Bosonoga hoja po travi

Avtor: Sebastian Kneipp

Sebastian Kneipp je zapisal, da je bosonoga hoja najbolj naraven in preprost način utrjevanja. Že majhni otroci spomladi radi odvržejo svoje nadležne čevlje in so navdušeni, če lahko tekajo naokrog brez njih. Otroci na ta način sledijo naravnemu nagonu. Ljudje, ki so se redno trudili z bosonogimi sprehodi po gozdovih ali travnikih so pričevali, da jih je ta preprosta vaja ubranila pred prej pogostimi nahodi.

Neprijetna srečanja kitov in delfinov z ladjami

Avtor: Ana Hace

Na morju nismo sami. Zato je prav, da smo pozorni na to kje plujemo in kaj počnemo tudi takrat ko se odpravimo na zaslužen oddih in s tem prispevamo k varnejšemu pomorskemu prometu. Če srečamo delfine, jih moramo opazovati tako, da jih najmanj motimo. Delfini so v Sloveniji in tudi drugih državah Evrope zaščiteni.

Okrasne trave

Avtor: Matevž Likar

Okrasne trave in njim podobne rastline kot npr. šaši (Carex) so pogost element v sodobnih vrtovih, saj se krasno podajo k zelnatim trajnicam. Njihovi črtalasti listi in elegantna socvetja tvorijo prijeten kontrast širokim listom trajnic. Poleg tega pa okrasne trave s svojimi v vetru zibajočimi se poganjki dodajo vrtu tudi nekoliko dinamičnosti.

Anton Trstenjak o starosti in sožitju generacij - Med ljudmi: pet poglavij iz psihologije človeških odnosov

Avtor: Julia Doria

Čim starejši je človek, tem bolj se čuti porinjenega na stranski tir: priznati mora vodstvo ljudem, ki jih je do nedavna imel še za nezrele in otročje. Mladi naj se ne čudijo, če stari v »novih časih« in »novih ljudeh« vidijo »vse slabše«, kot je bilo nekoč. Novi čas jim je »nevaren«, »neizobražen«, »pokvarjen«. »Kam plovemo?« Mladi svet naj se zaveda, da bo čez kakih trideset let sam prav tako gledal na rod, ki je sedaj še v zibelki.

Poletni solsticij zaznamuje najdaljši dan v letu in prinaša poletje

Avtor: B. O.

Letošnji poletni solsticij (tudi Sončev obrat) se je poravnal z 20. Junijem. To pomeni najdaljši dan na severni polobli v tem letu.

Morski škorpijon - eurypterid

Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik

Morski škorpijoni, oziroma eurypterid, je bil pred dobrimi 300 milijoni let eden največjih členonožcev na svetu.

Indijanske modrosti

Avtor: Chief Seattle, indijanski poglavar | Crazy Horse - Nori konj, indijanski poglavar

Mi vsi se moramo učiti, videti del sebe kot del zemlje. Ne kot zunanjega sovražnika, ki ji hoče vsiliti svojo voljo.

Branje

Avtor: dr. Jože Ramovš

Od tiste davnine pred desettisočletji, ko se začno gostiti sledi človekovega doživljanja, se kaže tudi njegovo hotenje, da bi svoje spoznanje in čutenje "zapisal" potomcem. Začel je s slikarijami po stenah jam in z vrezi v kamen, nadaljeval s slikovno pisavo, s simbolično stiliziranimi zapisi besed ali zlogov, in končno izumil črkovno zapisovanje glasov. Prvi prednik naših pisav je feničanska pisava (okrog 1600 pr. Kr.) iz Biblosa; od tod besedi biblioteka in biblija. Množično širjenje pisane besede pa je omogočila Gutenbergova iznajdba tiska (okrog 1450). Lahko rečemo, da se s pisano besedo začenja nagli razvoj današnje civilizacije.

Hermenevtika narave

Avtor: Anton Komat

Tehnološke aplikacije znanstvenih dognanj vse bolj dokazujejo, da znanosti ni nič svetega. Reklo: Le norci hitijo tja, kjer si angeli ne drznejo stopiti, tako vsekakor ne velja za znanost.