Neprijetna srečanja kitov in delfinov z ladjami

Avtor: Ana Hace

Na morju nismo sami. Zato je prav, da smo pozorni na to kje plujemo in kaj počnemo tudi takrat ko se odpravimo na zaslužen oddih in s tem prispevamo k varnejšemu pomorskemu prometu. Če srečamo delfine, jih moramo opazovati tako, da jih najmanj motimo. Delfini so v Sloveniji in tudi drugih državah Evrope zaščiteni.

Okrasne trave

Avtor: Matevž Likar

Okrasne trave in njim podobne rastline kot npr. šaši (Carex) so pogost element v sodobnih vrtovih, saj se krasno podajo k zelnatim trajnicam. Njihovi črtalasti listi in elegantna socvetja tvorijo prijeten kontrast širokim listom trajnic. Poleg tega pa okrasne trave s svojimi v vetru zibajočimi se poganjki dodajo vrtu tudi nekoliko dinamičnosti.

Anton Trstenjak o starosti in sožitju generacij - Med ljudmi: pet poglavij iz psihologije človeških odnosov

Avtor: Julia Doria

Čim starejši je človek, tem bolj se čuti porinjenega na stranski tir: priznati mora vodstvo ljudem, ki jih je do nedavna imel še za nezrele in otročje. Mladi naj se ne čudijo, če stari v »novih časih« in »novih ljudeh« vidijo »vse slabše«, kot je bilo nekoč. Novi čas jim je »nevaren«, »neizobražen«, »pokvarjen«. »Kam plovemo?« Mladi svet naj se zaveda, da bo čez kakih trideset let sam prav tako gledal na rod, ki je sedaj še v zibelki.

Poletni solsticij zaznamuje najdaljši dan v letu in prinaša poletje

Avtor: B. O.

Letošnji poletni solsticij (tudi Sončev obrat) se je poravnal z 20. Junijem. To pomeni najdaljši dan na severni polobli v tem letu.

Morski škorpijon - eurypterid

Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik

Morski škorpijoni, oziroma eurypterid, je bil pred dobrimi 300 milijoni let eden največjih členonožcev na svetu.

Indijanske modrosti

Avtor: Chief Seattle, indijanski poglavar | Crazy Horse - Nori konj, indijanski poglavar

Mi vsi se moramo učiti, videti del sebe kot del zemlje. Ne kot zunanjega sovražnika, ki ji hoče vsiliti svojo voljo.

Branje

Avtor: dr. Jože Ramovš

Od tiste davnine pred desettisočletji, ko se začno gostiti sledi človekovega doživljanja, se kaže tudi njegovo hotenje, da bi svoje spoznanje in čutenje "zapisal" potomcem. Začel je s slikarijami po stenah jam in z vrezi v kamen, nadaljeval s slikovno pisavo, s simbolično stiliziranimi zapisi besed ali zlogov, in končno izumil črkovno zapisovanje glasov. Prvi prednik naših pisav je feničanska pisava (okrog 1600 pr. Kr.) iz Biblosa; od tod besedi biblioteka in biblija. Množično širjenje pisane besede pa je omogočila Gutenbergova iznajdba tiska (okrog 1450). Lahko rečemo, da se s pisano besedo začenja nagli razvoj današnje civilizacije.

Hermenevtika narave

Avtor: Anton Komat

Tehnološke aplikacije znanstvenih dognanj vse bolj dokazujejo, da znanosti ni nič svetega. Reklo: Le norci hitijo tja, kjer si angeli ne drznejo stopiti, tako vsekakor ne velja za znanost.

Zmernost

Avtor: dr. Jože Ramovš

Za lastno duševno ravnotežje in za uspeh v javnosti je po navadi usodno, če človek gleda na stvari črno-belo, to pomeni, kakor da je nekaj samo dobro ali samo slabo. Resnica navadno ni enobarvna! Enako zanič je, če delate po načelu: vse ali nič. Navadite se torej na široko in zmerno gledanje ter na modro ravnanje, ki je v skladu s stvarnimi zmožnostmi v nekem položaju.

Gigantoraptor - orjaški pernati dinozaver

Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik

Gigantoraptorji so postali pomembni za preučevanje evolucije ptičev, saj gre za največjo pernato vrsto dinozavra, ki so jo kadarkoli odkrili.

Utrinki

Avtor: Miha Remec

Slišal nekoč sem bajko, da želje
se vse izpolnijo v poletnih nočeh,
ko svetli utrinek z neba se popelje
in mnogo želja vzbudi pri ljudeh.

Misli o gozdu

Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik

"Gozdovi so lepi, temni in globoki." - Robert Frost

Človekov odnos do gozda, biološka smer

Avtor: dr. Anton Trstenjak

Gozd je že dolgo časa predmet znanstvenega raziskovanja. Toda pred vsakim in poleg vsakega znanstvenega odnosa do gozda ima človek splošno človeško razmerje do gozda in njegovih dreves. Načelno moramo imeti pred očmi, da so vsi problemi, s katerimi se ukvarja gozdarstvo, v jedru vendarle samo problemi človeka, ne pa gozda; kajti probleme odpirati, obravnavati in reševati zmore samo misleče bitje, to pa je človek in ne gozd, ki vendarle ne misli.

Kruh naš nekvašeni

Avtor: Nara Petrovič

Danes ob besedi »kruh« pomislimo na lesketajočo se štruco belega (ali morda črnega), drugo je že
eksotika. Škoda. Saj so še naši dedki in babice jedli mnoge druge oblike kruha: »kisli« kruh, pripravljen
z naravno fermentiranim kislim testom, take in drugačne lepinje, pite, mlince, palačinke in še kaj bi se
našlo.

Življenje je dogodivščina ali pa ni nič

Avtor: Danny Cox | John Hoover

Ljudje, ki v življenju ohranijo vznemirjenje in strast tudi v zrelih letih, so dejavni ljudje ...