Polnovreden krožnik

14.02.2017 | Avtor: Ica Krebar
Polnovreden makrobiotični krožnik naj vedno sestavlja 50% žit. Ostala polovica krožnika pa naj bo sestavljena iz enega dela stročnic, zelenjave, nadomestka mesa, sadja in oreščkov. Poskusimo se truditi, da bo naš krožnik tudi barvno usklajen, da bomo zadovoljili naše celostno telo. Po možnosti naj bo pet osnovnih barv: rdeča, oranžna, rumena, zelena in bela.

Rdečo predstavlja ptujska čebula, saj ima jang vibracijo korenskega centra.
Oranžno je korenje, koleraba in veliko sadja.
Rumeno vibracijo vsebuje na splošno vsa hrana.
Zeleni so vsi nadzemni deli rastlin, veliko zelenjave, sadja.
Belo predstavlja cvetača, riž, itd.

ZELENJAVA

Dobro se je zavedati, da je vsa zelenjava jin, zato se vedno trudimo, da je v pravilnem sorazmerju z drugimi snovmi. Zelenjavo lahko pokuhamo ali dušimo, na ta način jo jangiziramo. Zelene dele rastlin kuhamo zelo kratko. Potopimo jih v slano vrelo vodo. Ko listi spremene barvo, postanejo bolj živo zeleni, so kuhani. To je približno dve do tri minute. Tako pripravljena zelenjava je lažje prebavljiva, še vedno pa obdrži dovolj vitaminov.

Če tako pripravljeno zelenjavo ohladimo, na drobno narežemo, pokapljamo s kisom, oljem in nekaj kapljicami tamarija, dobimo okusno solato. Tako pripravljene zelenjave pojemo veliko manj kot sveže in na ta način ne prekoračimo dovoljenih količin zelenjave.

STROČJI FIŽOL

Kuhan v slani vodi s ščepcem kumine in soli, je vedno dobrodošla priloga na našem krožniku. Dovolj je že, če ga prelijemo z žličko tamarija , ali posujemo z gomasiojem. Zelo dober je v pripravljenih solatah, malo okisan z dodatkom čebule, česna in malo olja. V enolončnicah smo ga že spoznali, za posebne priložnosti pa ga lahko tudi ocvremo v olju in ga ponudimo kot posebno prilogo.

KORENČEK

Korenje je eno od najboljših sredstev s katerim se obvarujemo gnilobnih procesov v črevesju, oziroma jih najhitreje ozdravimo. Malokdo ve, da surovo korenje zelo hitro prežene gliste iz črevesja; dovolj je, da pojeste dva do tri surove korenčke na dan.

Kadar pri dojenčkih, ki uživajo veliko mleka opazimo težave, jim nekaj mlečnih obrokov zamenjamo s korenčkovim sokom in težave hitro izginejo. Korenčkov sok vsrkava odvečno želodčno kislino in pekoča zgaga pojenja zelo hitro, če spijemo kozarec ali dva korenčkovega soka.

Nariban korenček lahko vedno kombinirate z ovsenimi kosmiči, jabolkami ter z drugim sadjem. Po možnosti ga vedno dodajte sadnim solatam. Če otroci redno uživajo tako pripravljen zajtrk ali malico, se jim zelo hitro izboljša zdravstveni in učni uspeh. Predvsem zaradi tega, ker je to hrana (vibracija) za haro, spolni energetski center, ki je močno povezan z učenjem.

Tudi zame je korenček nepogrešljiva jed. Počaka nam dolgo v zimo in je skoraj vedno pri roki, kadar ga rabimo. Uporabljamo da lahko naribanega v raznih omakah, kuhanega v enolončnicah, za pripravo peciva, dušenega v malo vode ali v nekaj kapljicah olja, prelitega s tamari omako kot prilogo.

PETERŠILJ

Je nepogrešljiv, saj vsebuje največ C-vitamina in je lahko dodatek vsem jedem tik pred koncem kuhanja, ali samo nasekljan, posut po že pripravljeni hrani za dekoracijo. Korenino pa porabimo v enolončnicah ali kuhano v miso juho.

ZELJE

Vse vrste zelja in brstično ohrovt so nepogrešljivi dodatki kot priloga ma vsakodnevnem krožniku: dušeni, kuhani, ocvrti ter kot solata predvsem kislo zelje v zimskem času in sarmice.

BLITVA

Je meni nadomestila špinačo. Kuhana v enolončnicah, blanširana, nasekljana v zavitkih, občasno klasično pripravljena s česnom in malo krompirja, kot priloga ribam, a samo kot majhen del na krožniku.

Priporočljivo branje >>> Knjige o prehrani, receptih, kulinariki

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju




Ključne besede: Ica Krebar  jin jang  alge  juhe  kulinarika  makrobiotika  prehrana  mineštre  enolončnice  zelenjava  korenje  stročji fižol  peteršilj  zelje  blitva  vegetarijanstvo  vegetarijanska  zdravje  kuharica za dušo in telo 


Tweet