Koliko časa in kako kuhamo, 1. del

Koliko časa in kako kuhamo, 1. del

23.03.2015 | Avtor: Ica Krebar

Najbolje bo, da se suha živila naučimo namakati preko noči. Veliko bolj bodo okusna in enokomernejše se skuhajo.

RIŽ IN JEČMENOVA KAŠA
Vzamemo en lonček ječmenove kaše in dva lončka riža, damo skupaj v posodo in operemo v treh vodah. Med pranjem mešamo v levo (v nasprotni smeri urinega kazalca) in s tem dodajamo kozmično energijo. Ko operemo, odcedimo in zmerimo z istim lončkom vodo. Dodamo jo dvakrat več, v tem primeru šest lončkov vode. Pokrijemo in pustimo, da stoji preko noči. Drugi dan poljubno solimo, po možnosti dodamo alge in kuhamo približno dvajset minut. Ko zavre, zmanjšamo plamen ter pustimo na rahlem ognju vreti toliko časa, da popije vso vodo. Takrat je ravno prav kuhano. Če kuhate v ekonom loncu, bo dovolj deset minut.

PROSENA KAŠA
Kuha se ena proti dva: en del kaše, dva dela vode. Brez namakanja se kuha približno deset do petnajst minut.

AJDOVA KAŠA
Pripravi se popolnoma enako kot prosena kaša.

POLENTA
Kuha se ena proti štiri: en del koruznega zdroba, štirje deli vode. Koruzni zdrob vsipamo v osoljeno vrelo vodo med stalnim mešanjem, da se ne sprime v grudice. Ko se zgosti in popije vodo, je kuhana.

PŠENICA
Namaka se preko noči in se potem normalno kuha. Izkušnje ljudi pravijo, da je dovolj, če jo samo zavrete in vrelo z vodo vred daste v termos posodo ter pustite, da tako stoji preko noči. Zjutraj je ravno prav kuhana za nadaljno uporabo.

KORUZA
Iz koruze lahko pripravimo zelo veliko okusnih jedi: koruzne žgance, polento, kruh in različne vrste peciva. Če poparimo koruzno moko z vročo, ne vrelo vodo, v njej ohranimo B vitamine. Tako poparjeno koruzno moko mešamo med pšenično in ostale moke za peko kruha. Koruzni škrob lahko uporabljate za pripravo pudingov. Tudi grozdni sladkor pridobivajo iz koruznega škroba (in ne iz grozdja,kot nekateri zmotno mislijo). Iz koruznih kalčkov iztiskajo olje, ki ima veliko redilno in terapevtično vrednost. Nerafinirano olje vsebuje veliko vitamina E.

STROČNICE
Vse vrste fižola, čičerika in rumena soja se zvečer operejo, doda se jim dvakrat več vode, da se namakajo preko noči. Zjutraj se dodajo začimbe in se normalno skuhajo.
Mungo zelena soja, azuki rdeča soja, leča. Teh ni potrebno namakati preko noči, dovolj bo urico ali dve pred kuhanjem.
Iz vseh vrst kuhanih stročnic lahko delamo dobre pireje. Pire ponudimo kot prilogo na krožniku, ali pa ga obogatimo z dodatkom različnih začimb in olja ter na ta način dobimo namaz za kruh.

BOB
Zelo redko dobimo suh bob. Če ga slučajno imamo, se obvezno namaka preko noči in drugi dan precej dolgo kuha; najboljše v ekonomu, dobre pol ure. Vedeti moramo, da ima bob zelo trd zunanji olupek in nam daje občutek, da ni nikoli dovolj kuhan. Veliko rajši pripravljamo sveže oluščeni bob kot dodatek raznim mineštram ali kot samostojno prilogo.

KALČKI
Vsa žita in vse stročnice lahko tudi kalimo. V prodaji imajo posebne posode, kalilnike za kaljenje semen. Če nimate kalilnika, si lahko pomagate na več načinov. Na primer,izbrano seme namočite preko noči. Zjutraj ga odcedite in na tanko razgrnete na moker pivnik ali krpo na večjem pladnju. Tako pripravljenega pustite, da vzkali. Po potrebi ga vmes poškropite z vodo, ga navlažite.

Ali pa izbrano seme preko noči namočite v steklen kozarec. Kozarec prekrijete z gazo ali platneno krpo in po robu zavežete. Zjutraj kozarec enostavno obrnete, da odteče voda,položite na krožnik in pustite, da seme vzkali.

Vzkaljeno seme pred uporabo dobro izperete v cedilu pod mrzlo tekočo vodo. Najbolj so kalčki dobri, ko so veliki približno en centimeter. Pozimi so vir vitaminov in mineralov. Uporabljamo jih kot dodatek v solatah ali v sendvičih namesto zelenjave. Ko so večji, dobijo trpek okus. Tedaj jih lahko še vedno prepražimo in iz njih delamo prelive za testenine in podobno. V kitajskih restavracijah iz kalčkov pripravljajo pikantne omake.

Če so vam ušli, preveč zrasli, niso več užitni. V tem primeru jih lahko pustite, da zrastejo še bolj in jih imate v sobi za okras namesto svežega cvetja nekaj dni.
V makrobiotiki se kalčki ne uporabljajo, ker jih smatrajo za embrio. Rastlinski zarodek. Velika izguba je, če pojemo rastlino prej, predno je rodila sad.

ZAČIMBE
V makrobiotični kuhinji naše klasične začimbe, kot so čebula, česen, poper, zgubijo svoj pomen. Kajti vse te začimbe so igrale nujno vlogo v kombinaciji z mesom. Kajti meso je močno jang in začimbe s svojo aromo so ublažile vonj razpadajočega mesa in so mu dale ravnovesje energije.
V klasičnih enolončnicah še vedno lahko uporabljate kombinacijo vseh teh začimb, kajti na ta način boste dobili okus, ki ste ga navajeni.

ČEBULA

ČemažŠe vedno jo lahko uporabljate svežo kot dodatek raznim solatam iz stročnic. Kuhano v miso juhah, dušeno kot prilogo ostalim jedem, praženo na sezamovem olju z dodatkom tamarija kot preliv preko žgancev, polente ali kuhanih žit. Pravzaprav je tako pripravljena čebula nadomestek za slanino in ocvirke.

Čemaž je divji česen. ČESEN
Je močna začimba in se uporablja kot dodate k raznim solatam, kot aroma v različnih omakah in prelivih. S pomočjo česna dobimo poseben pikantni okus pri pripravi različnih namazov.

ČEMAŽ
Je divji česen. Uporabljamo predvsem zeleni del rastline zgodaj spomladi. Zelo dobro čisti kri, je bogat z vitamini in zato nam zgodaj spomladi pomaga pregnati spomladansko utrujenost. Sesekljanega in pomešanega s tofujem lahko uporabljamo namesto paštetnih namazov. Največkrat pomešamo približno eno tretjino sveže nasekljanega med ostale zelene spomladanske solate.

Se nadaljuje: >>> Koliko časa in kako kuhamo, 2. del

Priporočljivo branje >>> Knjige o prehrani, receptih, kulinariki

Priporočljivo branje >>> Samooskrbni organski vrt

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Ica Krebar  jin jang  kulinarika  makrobiotika  prehrana  riž  ječmen  prosena kaša  ajda  ajdova kaša  pšenica  koruza  stročnice  bob  kalčki  začimbe  čebula  čemaž  česen  vegetarijanstvo  vegetarijanska  zdravje  kuharica za duš 



Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Čudoviti svet preprostih sladkih dobrot, tistih, ki so priljubljene danes in tistih, iz časov naših babic, na katere ste že malo pozabili ...
JESENSKI DAN je jesensko-zimska slikanica o zajcu, ki je spoznal, da kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.
Ta drobna knjiga bo mnoge izmed vas pripeljala do pravilnih in naravnih poti življenja ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Resnična sreča je uživati sedanjost, brez skrbi na prihodnost.

Seneka