Rakunasti pes kot invazivna vrsta

Rakunasti pes kot invazivna vrsta

18.11.2009 | Avtor: Bojan Dolenc
"Rakunasti pes je povsod konkurenčnejši od domačih vrst, nima naravnega sovražnika (razen stekline in trakulj, ki jih prenaša), posebej ogroža ogrožene vrste ptic, ki gnezdijo na tleh (na nekaterih otokih, kamor je tudi prišel po zaslugi človeka, je iztrebil vse vrste talnih ptičev). Je specialist za izpraznjenje gnezd, iz katerih pobere jajca ali mladičke. Ker živi vedno v bližini vode ali močvirja in je vsejed, izjemno ogroža tudi vse vrste dvoživk, plazilcev, rovk ipd. "

Rakunasti pes, tudi rakunji pes ali enok, Nyctereutes procyonoides, (Gray, 1834) v Sloveniji ni avtohtona vrsta; je predstavnik družine psov (Canidae), kot tujerodna vrsta se širi po Evropi na zahod in jug. Podoben je prav tako invazivnemu rakunu (Procyon lotor), vendar z njim ni v sorodu.

Tehta do 8 kg, ima črno-rjavo črtast kožuh z dolgo dlako, črni obrazni del ter noge in rep s črnimi črtami. Gobec je dolg in koničast, na licih je dlaka daljša. Prehranjuje se s sadjem, žuželkami, nevretenčarji in včasih tudi z majhnimi sesalci, ptiči, plazilci. Je prehranski oportunist, hrano išče pri tleh, sposoben pa je splezati tudi na drevo; brez strahu stika tudi v bližini človekovih bivališč.

Domovina rakunastega psa je jugovzhodna Azija (Daljni vzhod, Kitajska, Koreja, Japonska in severna Indokini), zaradi kožuha pa so ga naselili in izpustili v naravo leta 1927 v Ukrajino. Od tam se je začel njegov pohod v vse države EU in ostale, ki še niso uradno v EU. Zelo je že razširjen v Nemčiji, na Finskem in ostali Skandinaviji, na Češkem, v Slovaški, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Srbiji, Franciji, Poljski, Švici in Avstriji.

Rakunski pes

V Sloveniji je bila vrsta dolgo časa poznana iz JZ Slovenije, kjer je bil v lovišču LD Gaberk-Divača 25.12.1980 odstreljen en osebek (Kryštufek 1991). Vrsta naj bi se že v začetku 80-ih let, po podatkih v lovski literaturi, pojavljala na Nanosu in Kočevskem, a so bili ti podatki opredeljeni kot nezanesljivi (Kryštufek 1988). Nato je rakunastega psa pri nas opazil Al Vrezec dne 19.8.1998 ob nočnem pregledovanju gozdnih poti na Krimu blizu vrha Kamenica med Rakitno in vrhom Krima na nadmorski višini 940 m. V tem stoletju se je pojavil v neposredni bližini lovsko upravljavskega območja v lovišču LD Fram leta 2004 (prišlo je do odstrela)  in pomurskega lovskega območja, natančneje v Murskem gozdu pri Petišovcih, dne 26.12.2004 so tu lovci uplenili 1 osebek (Marič 2005). Zaenkrat ni znano, ali se je vrsta sem razširila z vzhoda ali gre za pobegle osebke iz gojišč?

Kot tujerodna vrsta, katere vpliv na okolje ne poznamo, v lovskih območjih ni zaželjen. Ker je rakunasti pes močan prenašalec stekline, je potrebno njegovo eventuelno pojavljanje po sprejetih lovskih načrtih preprečiti z odstrelom. Ob morebitni prisotnosti rakunastega psa in prav tako tujerodne potencialno  invazivne južnoameriške nutrije (Myocastor coypus), se nanju dovoljuje neomejen lov. Pri tem je potrebno paziti na dovoljeno lovno dobo rakunskega psa, ki je od 1. avgusta do 31. marca? Na Poljskem so leta 1996 ustrelili samo 341 rakunjih psov, potem so lov nanj popolnoma prepovedali, tako da je bil uradno odstrel v letih 1997 do 2000 nič osebkov.

Leta 2001 so ustrelili 1.143 rakunjih psov, leta 2002 pa že kljub temu 6.223. Na Finskem so leta 2002 uplenili že 110.800 enokov! Ponekod je dovoljen nanj lov s pastmi dvigalkami, ponavadi na krmiščih ali v posebnih lovskih bunkerjih, tako da je dostop drugim vrstam živali onemogočen.

Rakunji pes je zelo odporen na "municijo" in se ranjen zavleče daleč, da ga je težko najti; lovski psi se ga pogosto  bojijo. Ne zapusti brloga, se spretno in agresivno brani, pogosto se zakoplje v zemljo, tako da je lov tudi z najbolj ostrimi psi nanj večinoma neuspešen.

Rakunasti pes je povsod konkurenčnejši od domačih vrst, nima naravnega sovražnika (razen stekline in trakulj, ki jih prenaša), posebej ogroža ogrožene vrste ptic, ki gnezdijo na tleh (na nekaterih otokih, kamor je tudi prišel po zaslugi človeka, je iztrebil vse vrste talnih ptičev). Je specialist za izpraznjenje gnezd, iz katerih pobere jajca ali mladičke. Ker živi vedno v bližini vode ali močvirja in je vsejed, izjemno ogroža tudi vse vrste dvoživk, plazilcev, rovk ipd.


Rakunji pes

V reviji MOJ PES sem pisal pred časom v rubriki Ogrožene vrste na Slovenskem o vrstah, kot so močvirska rovka, gozdni jereb, škurh, priba, kozica, vodomec, močvirska sklednica itd.; ravno te vrste ta tujerodni pritepenec še posebej ogroža, obstaja nevarnost, da jih bo iztrebil.

Dobra rešitev za preprečevanje nevarnosti nezaželjenega razmnoževanja rakunastega psa pri nas bi bilo krmljenje s hrano, v katero bi pomešali kontracepcijska sredstva; denarna sredstva tu ne bi smela biti problem, kakor niso problem cepljenje lisic, ki nas stane kar nekaj denarja.

Mogoče je razlika v tem, da gre pri steklini za ogroženost ljudi in so sredstva zato takoj na razpolago, medtem ko gre v primeru rakunjega psa za ogroženost živali in so pri tem ušesa odgovornih veliko bolj gluha. Upajmo, da v primeru morebitnega naraščanje populacije rakunastega psa pri nas ne bo res tako!

Projekt Thuja izvajajo 4 nevladne organizacije, ki že več let delujejo na področju ozaveščanja, in sicer: Zavod Symbiosis, Botanično društvo Slovenije, Turistično društvo Boštanj in Društvo osveščenih akvaristov in vivaristov Akvaviva. http://www.tujerodne-vrste.info/projekt.html

Projekt THUJA - Podprto s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Projekt sofinancira tudi Služba vlade RS ta razvoj in evropske zadeve.

Bojan Dolenc

 

 

 

 


Ključne besede: Bojan Dolenc rakunasti pes invazivne vrste živali in človek varstvo okolja varstvo narave plenilci avtohtone vrste Nyctereutes procyonoides 



Poučna naravoslovna slikanica mladim bralcem na preprost in razumljiv način predstavi planet Zemljo in njeno umeščenost v naš sončni sistem.
Računalniški priročnik
Osupljiva dejstva o eteričnem sevanju, magnetizmu, o miselnih formah in kako le te vplivajo na ljudi, o auričnih barvah, o psihični zaščiti...
Pravljica o nenavadnem prijateljstvu in preseganju omejitev ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Bolje je, da ti spodleti v izvirnosti, kot da uspeš s kopiranjem.

Herman Melville