Napor

Napor

03.11.2013 | Avtor: dr. Jože Ramovš
"Ko težko hodiš, pomisli, kako rad bi hrom hodil. Ko težko delaš, kako bi rakov bolnik rad delal. Ko ti je naporno študirati, kako bi slepi rad bral. Ko se ti je težko z nekom pogovoriti, kako bi nemi rad govoril ... "


Trenje je temeljna naravna danost, ne le v fiziki, tudi na duševnem in duhovnem področju. Upor pri udejanjanju odločitve je na izvirno človeškem področju velikokrat še večji, kakor je premagovanje sile težnosti in trenja pri kopanju zemlje, pri teku, vzponu na goro, poganjanju kolesa in drugih napornih telesnih opravilih.

Človekovanje je vseskozi povezano z naporom. Sicer pa je vsa velikanska energija, ki jo človek premore - telesna, duševna, duhovna, medčloveška, kulturna in bivanjska - namenjen porabi. To se pravi: premagovanju vseh vrst trenja, osebnemu naporu in osebni žrtvi.

Ko gre za redno delo in človekovo premagovanje ovir pri njem, govorimo o naporu, če pa se človek odloča za večja podjetja, ki ni niso njegova samoumevna naloga, govorimo o žrtvovanju.

Vsakdanjih naporov mora biti človek vajen z njimi mora računati, tako kakor računa z utrujenostjo in s spanjem, sprostitvijo, z razvedrilom, prehranjevanjem in podobnimi "nenapornimi" dejavnostmi, ki so obenem "domače zdravilo" za utrujenega človeka po napornem delu.

Sodobni človek živi v udobju, največjem v dosedanji človeški zgodovini, sámo  življenje ga ne sili v napore. Teoretično je zadnje čase prevladoval psihološki pogled, da je človeška uresničitev najbližja po poti užitka. Tržno gospodarstvo je v boju za kupca zgnetlo porabniško javno mnenje. Vse to pa je smer življenja in sožitja, ki vse bolj odkriva zavest, da je napor samoumevno vsakdanje sredstvo za človekovo uresničitev.

Posledica tega je telesna, pa tudi duševna pomehkuženost z duhovno dezorientacijo, zgubljenostjo. V tem primeru je zavesten telesni napor "predjed" med domačimi zdravili za dušo in medčloveške odnose in "glavna jed" za preprečevanje tako imenovanih "stresogenih" telesnih tegob, kakršno je zlasti obolenje srca in ožilja.

Na duševnem področju tak reden in dovolj dolg telesni napor odpravlja živčnost (stresno), na duhovnem pa jasni pregled nad življenjskim položajem, in krepi voljo, da se človek lahko odloča smiselno po vesti in svoje odločitve tudi udejanji.

Čim bolj se boste torej usposobili za premagovanje najrazličnejših  smiselnih naporov, tem bolj boste izboljšali kakovost svojega življenja. Globoke sreče ni mogoče doseči, če ni bila vložena polna mera napora.

Nasveti

● Vaje za spodbujanje samega sebe v naporu:

1. Ko težko hodiš, pomisli, kako rad bi hrom hodil. Ko težko delaš, kako bi rakov bolnik rad delal. Ko ti je naporno študirati, kako bi slepi rad bral. Ko se ti je težko z nekom pogovoriti, kako bi nemi rad govoril...
2. Ko si pri težki nalogi, ki zahteva velik napor, si zamisli, da je dvakrat težja, večja, daljša... Ko boš pri polovici, je bo že konec.
3. Ko si pri naporni nalogi, ne misli nase in na napor, temveč na nalogo, njen smisel in kaj bo z njo doseženo.

● Ob velikem telesnem naporu čutimo vsako mišico in vsako žilo, ki utripa v ritmu s srcem. Upehani se prepustimo polnosti življenja, veselimo se svoje moči in njenih meja!
● Človeško telo ima velikanske rezerve; večinoma organi ne delajo več kakor z desetino svoje zmogljivosti. Če ste zdravi, se ne bojte pognati svoje telo, seveda pa je potrebo postopno obremenjevanje in reden napor. Prav isto velja za duševne zmožnosti in strahove pred duševnimi napori.
● Velik telesni napor je eno najboljših sredstev za premagovanje stresoidne živčnosti; le-ta se iz človeka dobesedno izpoti, da je miren in lepo spi.
● Telesni napor uravnovesi organizem; ko se sproži v telesu kriza, se nanjo odzove naravni obrambni (imunski)sistem. Tako je telesni napor podlaga dobre odpornosti proti boleznim.
● Prehudi napori brez potrebnih odmorov organizem poškodujejo, duševnost pa otopijo. Tudi tu je potrebna zmernost.
 "Brez muke ni moke. Brez potu ni medu."
"Brez muje se še čevelj ne obuje"

Priporočljivo branje >>> Knjige o osebnostni rastli

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Jože Ramovš napor delo osebnostna rast kariera sto zdravil za dušo in telo stres gibanje tek sprostitev 



Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
To je priročnik, s pomočjo katerega se bodo otroci ob pomoči odraslih naučili risati dinozavre po korakih ...
Včasih se tudi v gozd prikrade deževen dan. Nekaterim gozdnim prebivalcem je dež bolj všeč, drugim nekoliko manj.
Psička Pia se zelo rada sprehaja po gozdu. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži!
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Senca je barva, tako kot svetloba, vendar ne tako sijajna; svetloba in senca sta le povezava dveh tonov.

Paul Cezanne