Prezimovanje vodnih želv

12.12.2007 | Avtor: Bojan Dolenc

December je čas zimskega počitka za vodne in kopne želve iz bolj severnih krajev severne poloble in čez zimo "kuriti" te mrzlokrvne - poikilotermne živali ni smiselno, razen če imamo kakšno bolj tropsko vrsto. Da rdečevratk, rumenovratk, zemljevidaric, pritlikavih zaklepnic, moškatnic in podobnih severnoameriških vrst vodnih želvic ni potrebno prezimiti, je zelo škodljiv urbani mit.

Rumenovratke gredo spat

12.12.2007 | Avtor: Bojan Dolenc

Prihaja čas zimskega spanja želv, kopnih in vodnih vrst iz bolj severnih predelov. Ker večina želv, ki jih prodajajo v zoo trgovinah prihaja iz želvjih farm, je pogosto težko ugotoviti, za katero populacijo gre oz. točno iz katerih predelov prihajajo njihovi predniki in kako imajo naravnano podedovano biološko uro.

Vegetarijanstvo za ohranitev zemeljske klime

14.03.2018 | Avtor: Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Na Zemlji živi dvakrat toliko klavnih živali kakor ljudi! Za človeško prehrano je vsako leto pobitih 45 milijard živali. Samo v Nemčiji je bilo v letu 2002 pobitih 300.000 govedi, 44.300.000 prašičev, 2.100.000 ovc in koz, 31.300.000 piščancev, 30.800.000 puranov, 13.800.000 rac in 400.000 gosi. Poleg tega lovci letno postrelijo 5 milijonov divjih živali.

Ni varovanja klime z masovno živinorejo

12.08.2007 | Avtor: Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Zemlji preti do konca tega stoletja segretje klime do 6,4° C. Morja so se segrela do globine 3000 m.
Gladina morja se je v 20. stoletju dvignila za 17 cm. Do konca 21. stoletja je pričakovati nadaljnjih 20 – 80 cm. Ledeniki in polarne kape se dramatično topijo. Nastopili bodo najhujši viharji, kakršnih še ni bilo.

Proučevanje kitov v južni Afriki

12.07.2007 | Avtor: Tilen Genov

Poletje 2005 … poletni raziskovalni tabor društva Morigenos, kjer vsako leto proučujemo delfine v slovenskem morju … med našimi gosti je tudi dekle iz Nizozemske. Pripoveduje mi o raziskovalnem projektu v Južnoafriški republiki, v bližini Cape Towna. Tam ekipa Univerze v Pretoriji proučuje južne biskajske kite (Eubalaena australis) ter kite grbavce (Megaptera novaeangliae).

Dimasti leopard, nova, a stara vrsta

12.07.2007 | Avtor: Bojan Dolenc

Otoka Borneo in Sumatra, ki sta znana kot biološko zelo raznovrstna, sta prinesla novo presenečenje. Raziskave so pokazale, da se tam živeči drevesni leopard vrste Neofelis diardi od običajnega celinskega dimastega leoparda, Neofelis nebulosa, Griffith, 1821 (angl. Clouded leopard) razlikuje toliko, kot sta si različna tiger in lev, razvojno pa naj bi se ločila pred 1.4 milijona let.

Narava daje tistemu, ki nesebično daje živalim

12.08.2016 | Avtor: Marjan Vincentič

To dokazuje zgodba nekega kmeta, ki je v okolici svoje kmetije žitna polja, namesto da bi jih požel, dal na razpolago živalim. Kar so si živali vzele za svoje potrebe, ni bilo ravno malo, posebno takrat, ko so se na teh njivah zadrževali divji prašiči. Kmet pa je lahko ugotovil, da je bila žetev na drugih njivah toliko večja, tako da je na koncu žetve imel večji pridelek kot leto poprej.

Ugovor vesti lovu

12.06.2007 | Avtor: Vlado Began

Ustava omogoča ljudem pravico do ugovora vesti, saj določa, da je ta dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb. Pri nas je ugovor vesti zakonsko urejen glede vojaške obveznosti in v zdravstvu. Ker država verjetno še ne razmišlja o splošni prepovedi lova, bi bilo potrebno tistim lastnikom lovnih površin, ki so proti lovu živali in uničevanju narave, omogočiti, da sami odločajo o tem, ali se bo na njihovih nepremičninah lovilo živali ali ne.

Poletna srečanja med dvema vrstama: delfini in človek

20.08.2017 | Avtor: Tilen Genov

Poleti se lahko na morju pogosto srečamo z delfini v njihovem naravnem okolju. Takšna srečanja so ponavadi nekaj posebnega, saj so delfini radovedne živali, ki se v naravi človeku pogosto približajo, ker tako same hočejo. Vendar pa lahko takšna srečanja za delfine kaj kmalu spremenimo v neprijetno izkušnjo, ki lahko vodi tudi v to, da se delfini začnejo izogibati določenih območij.

Sejem lov

12.05.2007 | Avtor: Stanko Valpatič

Lovci se radi označujejo za varuhe narave, vendar pa je zelo vprašljivo, ali so lahko varuhi narave tisti, ki letno pobijejo okoli 100.000 živali. Varuhi narave ohranjajo naravo, ne pa da jo uničujejo in pri tem povzročajo potoke krvi nedolžnih živih bitij in mnogokrat njihovo grozljivo trpljenje.