Večerni sklep dneva

25.01.2012 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Kako se ljudje motijo, ko mislijo, da danes popravljajo zavožen včerajšnji dan in da bodo jutri nadomestili današnje zamude. Vsak trenutek gre sam zase dokončno v zgodovino kot nespremenljivo dejstvo, naslednji trenutek je že nova odprta možnost, ki pa izhaja tudi iz izkušnje prejšnjega. Zato je pomembno, da človek svojih dni ne vleče v mislih za sabo, ampak se navadi neposredno pred spanjem vsak dan zaokrožiti v celoto.

Odkrivati lepoto v vsem in povsod

15.09.2017 | Avtor: Orison Swett Marden

»Človek bi moral vsak dan slišati vsaj kratko pesem, prebrati dobro poezijo, videti lepo sliko in če bi bilo mogoče, povedati nekaj razumnih besed,« je dejal Goethe.

O sreči

15.02.2017 | Avtor: Orison Swett Marden

»Majhne stvari, nepomembni dogodki, izkušnje, ki so tako majhne, da komaj pustijo sled za seboj, predstavljajo celotni seštevek življenja.« Velika stvar v življenju je delati malo dobrega vsakemu, ki ga srečamo.

Pozaba - Sto domačih zdravil za dušo in telo

26.10.2011 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Kako radi potožimo, da smo pozabljivi, tukaj pa bomo govorili o pozabi kot nenadomestljivem "domačem zdravilu za dušo in telo". Spomin je predragocena duševna zmožnost, brez katere ne bi mogli živeti. Toda tudi pozabljanje je dragoceno; pomislite, kako bi živeli, če bi se nič od tega, kar se je z vami zgodilo in ste imeli v svoji zavesti od rojstva do danes, ne bi utopilo v pozabo.

Nespametno investiranje in dolgovi

11.03.2017 | Avtor: Orison Swett Marden

Obstaja stvar, ki bi se morala neizbrisno vtisniti v um vsakega mladostnika in to so tragične posledice dolgov, posebej, če si jih nakopljemo v mladih letih. Uničili so mnogo najbolj obetajočih karier. Mladostnika bi morali vzgojiti tako, da se pod nobenim pogojem ne bi pustil prepričati in si zakomplicirati življenja s finančnimi obveznostmi. Morali bi mu pokazati, da sta njegov uspeh v življenju in realizacija ambicij v veliki meri odvisna od tega, da ohrani sposobnost osvobajanja od vsakovrstnih ovir in da mora to svobodo ohraniti za vsako ceno.

Samoregulativni mehanizmi

14.06.2017 | Avtor: Julia Doria

Mehanizmi samoregulacije so tisti notranji procesi izvrševanja, ki omogočajo posamezniku voditi njegove ciljno usmerjene aktivnosti skozi čas in skozi spremenljive okoliščine. Regulacija vključuje prilagajanje misli, čustev, vedenja ali pozornosti skozi premišljeno ali avtomatizirano rabo specifičnih mehanizmov in podpornih metaspretnosti.

Trpljenje

06.08.2011 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Bolečina je delež vsega živega, človekov neločljivi spremljevalec pa je tudi trpljenje. Antropohigiena torej nikakor ne sme mimo vprašanja o smislu bolečine in trpljenja.

Bolečina je predirljiv alarm, da je s telesom ali z duševnostjo nekaj narobe. Vedno je nezaželena in neprijetna, kakor je vsak alarm. Vsaka bolečina pa vsebuje tudi energetski naboj za reševanje iz zagate. Bolečina je torej nujno potreben naravni mehanizem za preživetje človeka ali živali.

Sloga

17.09.2017 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Sloga izvira predvsem iz zavestnega medsebojnega dopolnjevanja in iz ustvarjalnega preseganja spornih razlik, zgnetena pa je iz testa človeške zrelosti, solidarnosti in dobrote. Sloga tudi ni zunanja medsebojna odvisnost ali korist; dva gangsterja sta na videz zelo složna pri ropu, toda "barabe se spro na dveh točkah: za večji delež, ko si delijo plen, in ko drug drugega tlačijo v govno, da bi oprali sebe, ko so v škripcih", rad poudari psihiater Jakopič. Prav tako sloga ni navidezen pokopališki mir v družbenem sožitju pod prisilo političnega "bratstva" ali enotnost mase ljudi, ki so omamljeni z isto idejo.

Predstavitev knjige: Samoregulacija in učenje

30.07.2011 | Avtor: Julia Doria

Življenje je polno nalog, ki zahtevajo samoreguliranje. Zmožnost samoreguliranja človeku omogoča prilagajanje.
Spretnosti regulacije ali pomanjkanje le-teh so vir zaznavanja osebnega delovanja,
ki izhaja iz zavedanja samega sebe.

Samopodoba in samospoštovanje v naših odnosih

26.09.2025 | Avtor: Melita Kramar

Ste se kdaj vprašali »Kdo in kakšen/a sem jaz?«? Kako bi se opisali nekomu, ki vas ne vidi in vas ne pozna? Kaj bi povedali o sebi, kakšni ste? O samopodobi in temah, ki se okoli nje vrtijo, vse več govorimo, saj ne vpliva in govori le o odnosu do nas samih, temveč tudi posega v naše življenje zunaj nas. Samopodoba vpliva na našo držo, vedenje, nastop v odnosih z drugimi, kakor tudi na odnos drugih oseb do nas. Moč samopodobe je obsežna in lahko rečemo, da se dotakne vseh aspektov našega življenja.