Dihanje

Dihanje

26.01.2016 | Avtor: dr. Jože Ramovš
""Dih je življenje; kdor le polovično diha, tudi živi le polovično." (jogijski rek)"

Dihanje je eno najglobljih človekovih dogajaj. Človek preživi brez hrane več tednov, brez vode ali spanja nekaj dni, brez zraka pa je v nekaj minutah mrtev. Prav imajo torej vzhodnjaška pojmovanja, ki menijo, da glavno življenjsko energijo sprejemamo vase z dihanjem.

V vseh človekovih razsežnostih ima dihanje spontano naravno krepilno in zdravilno moč. Z zavestno skrbjo lahko odstranimo ovire pozitivnih učinkov dihanja, prav tako pa jih lahko zelo okrepimo za svojo telesno, duševno in duhovno blaginjo.

Dihanje je najprej osnovno telesno, biološko dogajanje: z vsakim vdihom pride v naš organizem nova zaloga kisika za presnovo. Od kisika pa živi in deluje sleherna celica našega telesa. Če se zapre dovod kisika z dihanjem, ga možganskim celicam zmanjka že po nekaj minutah, da odpovedo in se človek zaduši. Nasprotno pa vsak izdih odnese iz našega telesa izgorele in strupene pline. Dokler človek diha, dobesedno živi.

Povezava med dihanjem in duševnim stanjem je tako tesna, da so prav dihanje od nekdaj uporabljali kot najbolj priročno sredstvo za pomiritev živcev. Če se človek zelo vznemiri ali razjezi, je navadno dovolj, da nekajkrat zavestno globoko vzdihne in izdihne, in že se toliko umiri, da ne bo naredil usodne neumnosti; več kisika v možganih mu omogoči pametnejše presojanje in odločanje, sam potek dihanja pa mu nekoliko ohladi razgrete živce.

In še dalj gre vpliv dihanja, tja do praga osebnega duhovnega sveta. Ni zaman beseda za duhovno resničnost nastala iz izkušnje dihanja: duh je etimološko isto kakor dih. Tako ni samo v slovanskih jezikih, grška beseda psyhein (iz nje je tujka psiha) pomeni dihati, latinska beseda za dušo - anima - izvira iz grške besede anemos, ki pomeni veter. V vseh indoevropskih in tudi drugih jezikih so izrazi za nevidno in odločilno delovanje duševnosti in duha povezani z dihom, s sapo, z vetrom.
 
Če pa je dihanje prispodoba za duševni in duhovni svet, potem je ta resničnost sama tudi odlična pot ne le do lastnega duševnega delovanja, temveč tudi do duhovnega sveta. In res so verska in duhovna izročila s pridom uporabljala dihanje kot pripomoček pri duhovnem poglabljanju. 

Z zelo mirnim dihanjem se najprej pride do duševnega miru in globoke zbranosti, ki sta pogoj za duhovno doživljanje. Sámo doživljanje dihanja pa gre lahko do skrajnih globin duhovnega sveta, ki so človeku še dostopne. Krščanske duhovne tradicije na primer poznajo v pravoslavju kontemplativno Jezusovo molitev v ritmu dihanja ali pa koralno petje menihov, pri katerem je pravilno dihanje odločilno.

Posebej znan je po duhovnih vajah na temelju dihanja Daljni vzhod, kjer ena od smeri joge (pranajama) tako rekoč v celoti temelji na dihanju.

Nasveti

● Navadite se na redno zračenje bivalnih in delovnih prostorov, seveda če ni zunaj zrak trenutno bolj onesnažen. Zlasti ponoči je pomembno, da spimo na svežem zraku, ko mirno in globoko dihamo.
● Če živite v zaprtih prostorih ali morda še v dodatno onesnaženem zraku, si vsak dan vzemite urico za gibanje in dihanje na svežem zraku, čeprav vas morda to stane nekaj vožnje iz mesta. Tu se potrudite s hitro hojo, tekom, temeljitim razgibavanjem ali z dihalnimi vajami, da globoko predihate svoja pljuča.
● Če ste se (nevede) razvadili k površnemu dihanju, se pravilnega, to je globokega in mirnega dihanja iz polnih pljuč lahko naučite s primernimi dihalnimi vajami; kakor za vsako navado, je tudi pri tem potrebna dnevna vaja nekaj mesecev.
Lahko jih delate leže na hrbtu. Umirite se in sprostite, izdihnite ves zrak iz pljuč, vdihnite globoko, da se vam rahlo vzdigne trebuh (to lahko spremljate tako, da imate na njem roko), nato pa čimbolj izdihnite ves zrak iz pljuč; pri tem si lahko pomagate tako, da z rokami od strani stiskate rebra.
Dihalne vaje lahko delate tudi stoje. Pri vdihu vzdigujete stegnjene roke skozi odročenje navpično nad glavo, pri izdihu jih ohlapno spuščate ob telo.
Pri naslednji vaji se lahko primete ob strani za rebra in pri vdihu odmikate roki, pri izdihu stiskate prsni koš.
●  Če ste nagle jeze, se navadite, da vselej, ko vas popade huda jeza, trikrat globoko vdihnete in izdihnete preden rečete človeku, ki vas je razbesnil, prvo besedo ali mu naredite kako žal dejanje. Enako si lahko pomagate k bolj smiselnemu odzivanju, ko vas kaj zelo prestraši, preseneti, navduši ali kako drugače vrže čustveno zelo iz tira.
●  Ob svojem dihanju se lahko izvrstno duhovno poglabljate. Lahko ga preprosto globoko doživljate, tako da ga dolgo, sproščeno opazujete v svoji zavesti in se ob tem prepuščate strmenju nad tem čudovitim dogajanjem, hvaležnosti za svoj dih življenja. Taka meditacija gre lahko duhovno in versko v neskončno globino doživljanja nevidnega in nevsiljivega božjega Duha. Vsakdanjo vajo duhovnega poglabljanja ob dihanju, ki je dostopna vsakomur, navajamo pri Jutranjem prebujanju.

Priporočljivo branje >>>>> knjige o zdravju


Ključne besede: Jože Ramovš dihanje osebnostna rast zdravje sto zdravil za dušo in telo stres gibanje sprostitev  



Zgodba o karieri, o modri babici in diamantih na dvorišču
Računalniški priročnik
Poučna naravoslovna slikanica mladim bralcem na preprost in razumljiv način predstavi planet Zemljo in njeno umeščenost v naš sončni sistem.
Kdo bi vedel, kje vse se skrivajo povodni možje, a prelepe, divje in skrivnostne slovenske reke so prav gotovo njihov dom ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Morda je življenje to... pomežik očesa in migetajoče zvezde.

Jack Kerouac