Natisnite    Pošljite prijatelju

Občudovanje

Čudenje je začetek filozofije, je dejal eden največjih filozofov Aristotel. S tem je ugotavljal, da je za logično premišljevanje o stvareh in za odkrivanje novih spoznanj najbolj pripravna spontana, odprta človekova radovednost, ki opaža neznansko zapletenost resničnosti od najmanjšega njenega delca do celotnega vesolja, in ki ob tem svojem opažanju doživlja njeno mikavno, deloma pa tudi grozečo čudovitost. Čudenje, ali širše povedano celostno doživljanje je podlaga tudi za razumsko, tehnično in organizacijsko obdelavo, ki pa nikdar ne bi smela tako prevladati, da bi v človekovi zavesti zapostavila še nadaljnje, čedalje globlje doživljanje stvari.
 
V današnjih življenjskih razmerah je čudenje ljudem precej tuje. To je namreč drugačen odnos človekove zavesti do narave, dogodkov, ljudi in do samega sebe, kakor ga pospešuje naša trenutna racionalistična, stehnizirana, neosebna, porabniška, narcistična in od narave odtujena civilizacija.
Toda prav zdaj se ta usmerjenost že spreminja. Na objektivni ravni se zaradi onesnaženosti okolja čedalje bolj uveljavlja ekološki, to je celostni čut.

Na subjektivni ravni se je zaradi puščobnosti take civilizacije in doživljajske slabe hranjenosti človekove zavesti prebudila tako množična potreba po duhovnosti kakor morda nikdar v zgodovini. Na medčloveški ravni je popredmetenost odnosov in nezmožnost za ljubezen izzvala številne smeri socialne psihoterapije in medčloveške samopomoči. Vse to ima skupni imenovalec: potrebo po zrelem čustvenem in celostnem doživljajskem življenju, ki temelji na razviti zmožnosti čudenja, občudovanja in strmenja.
 
Zmožnost za občudovanje mora torej današnji človek od malega do smrti posebej skrbno gojiti, da bo njegov duševni svet ostal svež in sočen, da bo duhovno prožen, širok in poglobljen, da bo zmožen dobrih medčloveških odnosov, da se bo s pridom bogatil iz kulturne zakladnice in zmogel sam kaj vrednega prispevati vanjo, da bo imel naravno podlago za verovanje.

Kaj človek občuduje? In kdaj?
Občudovanje je odgovor na nepričakovano in nedojemljivo. Je človekovo presenečenje ob čem čudovitem v sebi in vse naokrog.
 
Če se zvečer zazrete v zvezdno nebo z milijoni sonc in z malo svetlo luno in se prepustite temu silnemu projektu, ki mu pravimo vesolje, boste čedalje bolj strmeli nad njim. In če potem pomislite nase in na vesolje svoje zavesti in osebnosti, ki omogoča, da lahko ono vesolje občudujete, boste še toliko bolj strmeli nad čudovitostjo samega sebe.

Če se vživite v odnos svojih staršev, žene, otroka, prijatelja ali koga od vaših najbližjih do vas, in seveda v svojega do njih, boste lahko v nedogled naštevali nove in nove pomembne vidike, ki so vam vsem s tem samoumevno dane. Morda je lažje to doživljati po obrnjeni poti: za kaj vse bi bil oškodovan, če bi na primer moja žena ne bila v takšnem odnosu z mano.

Ljudje občudujejo predvsem razne zvezdnike in junake, za vsakdanje življenje pa je še bolj odločilno, da občudujemo to ali ono malenkost pri svojih najbližjih in da doživljamo čudovitost oblikovanja medčloveškega odnosa z njimi.
Ni je stvari v naravi, v človekovi duševnosti, v medčloveških  odnosih, v kulturnih stvaritvah ali v dogodkih, ki ne bi skrivala številnih čudovitih vidikov, ki so najbolj kakovostna hrana za ustvarjalnost človeškega duha.

Glavni pogoj, da se občudovanje sproži, je to, da se človek prepusti stvari s pozornostjo in notranje miren. Stvari se mora dejansko ali vsaj v domišljiji čisto približati, da jo zaznava in čuti čimbolj celostno, z vsemi čutili in duševnimi zmožnostmi.

Nasveti

● Podpirajte otroka v njegovem živahnem doživljanju narave, dogodkov in ljudi. Pripovedujte mu pravljice, te so otroku hrana za doživljajski svet. Poslušajte ga, ko se čudi cvetu, ptici, želvi, smešnemu dogodku... in spodbujajte ta njegov zdravi razvoj tako, da se tudi sami ob tem z občudovanjem zastrmite v ta čudoviti svet na svoji - odrasli ravni.
● Premislite seznam čudovitih reči, ki jih lahko občudujete pri svojih starših, sozakoncu, prijatelju... Poglabljajte tako doživljanje svojih najbližjih, in upajmo, da vam bo prej ali slej ušla tudi kaka beseda občudovanja ali vsaj hvaležnosti. Medčloveški odnosi rastejo ob medsebojnem občudovanju in se razdirajo ob medsebojnem podcenjevanju.
● Pri vsakem človeku, ki ga poznate ali pridete z njim v stik, je kaj, kar lahko občudujete. To velja tudi za vaše nasprotnike, pa naj se odločite za pot sprave z njimi (glej Sprava) ali pa za zaostritev spora. Eden prvih velikih predsednikov Združenih držav Amerike je menda imel za svoje življenjsko vodilo stavek:
"Vsak človek me v čem prekaša, v tem se od njega učim."
● Doživljanje narave, zlasti tam, kjer je posebno lepa in zanimiva, je koristna vsakdanja vaja duhovne zmožnosti občudovanja. To delajte v živo na sprehodih, pohodih, počitnicah..., pa tudi doma za mizo ob lepih naravoslovnih opisih ali filmih. Dobro je, če imate v družini naročeno naravoslovno revijo, ki prinaša spoznanja in zanimivosti iz narave.
● Čeprav se morda čudno sliši, vam zelo svetujem, da se na enak način kakor za občudovanje narave prikopljete tudi do občudovanja tehničnih pripomočkov, ki z njimi vsak dan delate: tovarniškega stroja, telefona, gospodinjskih strojev in aparatov, televizorja, avta, računalnika... To so dragoceni in čudoviti podaljški naših organov.
● Sistematična vadba v doživljanju, občudovanju, strmenju in podobnih globokih duhovnih potekih, je meditacija (glej Meditacija).

 (Odlomki  iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 2.)

Priporočljivo branje > Vedrina kot življenjska moč