Ekološka psihologija, 5. del

21.03.2020 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Danes letala, avtomobili in rakete, pa tudi fizikalni in ekonomski učbeniki zastarijo že v nekaj desetletjih, vtem ko je naša psihološka drža, ko gre za posameznika v družbi, še zmeraj izza davnih časov v tirnicah determinističnega življenjskega občutja, miselnost, ki je dobila v 19. stoletju kvaziznanstveno utemeljitev

Sindrom bolnega stanovanja

26.04.2025 | Avtor: Anton Komat

V naših domovih preživimo veliko časa, zato je zdravje naših domov eden največjih zdravstvenih problemov sedanjosti. WHO ocenjuje, da je vsaj eno od treh prenovljenih ali novozgrajenih stanovanj nevarno zdravju. Uničevanje našega zdravja poteka prikrito, tiho in nezaznavno.V naših stanovanjih so strupene snovi, ki jih ne vohamo in ne čutimo z drugimi čutili.

Okoljska kriza v človekovem zrcalu

18.09.2025 | Avtor: Anton Komat

Kam vodijo bio- sleparije in eko triki? Okoljska kriza pretresa ves planet, tako bogate kot revne in njene države. Razvitost in nerazvitost prinašata značilne in tudi skupne okoljske probleme.

Kako naj vam prodamo modrino neba?

19.03.2026 | Avtor: Chief Seattle, indijanski poglavar | Pavle Zrimšek

Kako je mogoče kupiti ali prodati modrino neba in toploto zemlje? Kaj takega nam je popolnoma tuje. Svežina zraka in bistrost vode nista v naši posesti, le kako bi ju mogli potem kupiti?

Vegetarijanstvo za ohranitev zemeljske klime

14.03.2018 | Avtor: Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Na Zemlji živi dvakrat toliko klavnih živali kakor ljudi! Za človeško prehrano je vsako leto pobitih 45 milijard živali. Samo v Nemčiji je bilo v letu 2002 pobitih 300.000 govedi, 44.300.000 prašičev, 2.100.000 ovc in koz, 31.300.000 piščancev, 30.800.000 puranov, 13.800.000 rac in 400.000 gosi. Poleg tega lovci letno postrelijo 5 milijonov divjih živali.

Ni varovanja klime z masovno živinorejo

12.08.2007 | Avtor: Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Zemlji preti do konca tega stoletja segretje klime do 6,4° C. Morja so se segrela do globine 3000 m.
Gladina morja se je v 20. stoletju dvignila za 17 cm. Do konca 21. stoletja je pričakovati nadaljnjih 20 – 80 cm. Ledeniki in polarne kape se dramatično topijo. Nastopili bodo najhujši viharji, kakršnih še ni bilo.

Kakšno pitno vodo pijemo?

29.06.2025 | Avtor: Anton Komat

Zdravniki nam govore: "Pijte mnogo vode!" in: "Voda prinaša več zdravja!" Prav imajo, kajti dejstvo, da pijemo premalo vode, povzroča verjetno najbolj razširjeno bolezen sodobnega človeka, kronično dehidracijo.

Amnezija znanstvene etike

24.04.2025 | Avtor: Anton Komat

Kdo je dal znanosti monopol nad resnico? Nihče, prigrabila si ga je sama! S tem dejanjem je trčila ob svobodo mišljenja in pri tem pozabila, da je lahko resna, ne da bi bila sveta! V igri neetične znanosti se namreč vrte silne količine denarja, tako velike, da se običajnim smrtnikom niti sanja ne.

Narava daje tistemu, ki nesebično daje živalim

12.08.2016 | Avtor: Marjan Vincentič

To dokazuje zgodba nekega kmeta, ki je v okolici svoje kmetije žitna polja, namesto da bi jih požel, dal na razpolago živalim. Kar so si živali vzele za svoje potrebe, ni bilo ravno malo, posebno takrat, ko so se na teh njivah zadrževali divji prašiči. Kmet pa je lahko ugotovil, da je bila žetev na drugih njivah toliko večja, tako da je na koncu žetve imel večji pridelek kot leto poprej.

Nespametni bodo žejni

17.05.2017 | Avtor: Anton Komat

Sladkovodni ekosistemi so občutljiva povezava med kopnim in morjem. So najbolj kritična točka planetarnega sistema kroženja vode. Vsaka človekova dejavnost se hitro in pogosto prav dramatično odraža v sladkovodnih ekosistemih. Njihovo zdravje in pestrost sta izjemno povezani z zdravjem in razvojnimi možnostmi človeštva.