Pomladno cvetje v objektivu

16.04.2012 | Avtor: Peter Krebelj

Cvetoči utrinki letošnje pomladi, kakor jih je ujel objektiv kamere nekega sončnega aprilskega jutra.

Lončarjenje - terapija za duha in telo

28.04.2026 | Avtor: Borut Cafuta Hrastelj

Delo z glino omogoči, da se naše misli osredotočijo na eno samo stvar, torej lahko odmislimo moteče dejavnike, pritiske, čustvene obremenitve in težave, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Mnogi lončarji, tako začetniki, kot preizkušeni mački, vam bodo zagotovili, da je delo na vretenu najboljši možni blažilec stresa, ki povrhu vsega prinaša tudi konkretne in lepe rezultate.

Avtor Anton Trstenjak in barve

10.02.2012 | Avtor: dr. Jože Ramovš

Spoznanja in odkritja na področju psihologije barv so najvišji dosežek Antona Trstenjaka kot eksperimentalno psihološkega znanstvenika.
V širokem svetu so mu prinesla ugled, doma pa ostaja v barvni psihologiji prvi in največji.

Unikatni izdelki- Fluffy Princess - nakit za vse romantične duše (Predstavitev oblikovalke Nine Tomc)

24.10.2011 | Avtor: Več avtorjev, povzetek: Kresnik

Fluffy Princess je ročno izdelan unikaten nakit, velik, svetleč in opazen. Nakit je izdelan s tehniko prepletanja žičk. Žica je nerjaveča, posrebrena ali bakrena brez dodanega niklja. Nakit je okrašen z različnimi perlicami, okrasnimi kamenčki ter najrazličnejšimi kovinskimi okraski.

Barve in reakcijski časi

22.08.2011 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Da se človek na različne barve različno hitro odziva, je že davno znano in se tudi v mednarodnem signalnem sistemu že dolgo praktično uporablja. Vendar je tu, kakor mnogokje, praksa šla pred teorijo. Zato pa nam eksaktna meritev reakcijskih časov ob treh signalnih barvah, ki jih uporabljamo zlasti v cestnem prometu, lahko rabi kot kritična prevetritev signalnih barv in njihove uporabe v različnih razsvetljavnih okoliščinah.

Barve kot klima

06.08.2011 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Človek že sam soustvarja barvno klimo. Ameriški psiholog J. Bruner (po Trstenjaku) pravi, da ima vsak človek določene barve pripravljene že v sebi; jih nosi s seboj in jih podzavestno vnaša v okolico, kjer živi. V notranjosti stanovanja je človek zaradi zaprtosti prostora za barve še bolj občutljiv, kot v prosti naravi. Barve, ki jih v naši domači pokrajini srečujemo npr. na zasebnih stanovanjskih hišah ali na javnih poslopjih, se z nami podzavestno zlijejo v enotno občutje domačnosti, zaupnosti in bližine.

Funkcija barve v energiji in psihološki učinek barve na človeka

21.01.2017 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Funkcionalna barva se sicer tudi v prostoru in času izraža v moči svoje energije.
A tu je poudarek na tistih področjih aplicirane barve, kjer je prav energetična stran v ospredju, zlasti ko barva pospešuje ali pa tudi zavira vitalnost telesnih in duševnih sil v človeku.

Minerali in barve

01.04.2011 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Zemeljsko ozračje je kar napolnjeno s svetlobo, se pravi z medsebojno se prekrivajočimi nihanji sevanja, in to v vseh smereh in z vseh posameznih točk. Tudi predmetne barve mineralov in kovin večinoma niso vezane na snovnost njihov nosilcev. Njihova barvnost se močno spreminja in menjava pod vplivom svetlobe, ki jih obseva.

Barva in materija

18.03.2011 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

V najožji zvezi z dilemo barva in svetloba je vprašanje barva in telo. Psihološko izraženo pomeni to nasprotje med "videno barvo" in "predmetno barvo" ali tudi barvo, kakor jo vidimo, in barvo predmeta. Zopet smo blizu nasprotja: barva kot subjektivni pojav našega gledanja ali doživljanja in barva kot nekaj objektivnega ali predmetnega. Če rečemo, da ima kak predmet svojo barvo, s tem seveda nikakor ne trdimo, da to barvo proizvaja, se pravi, da ima res "svojo" sevalno svetlobo, marveč le, da svetlobo določene barve pretežno odseva, odbija, reflektira ali pa "požira" absorbira, prepušča.

Bistvene dimenzije barv - Nasičenost

23.01.2011 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Nasičenost opredelimo kot "razločnost pisane barve" ali oddaljenost pisane barve od belo črne osi. Potemtakem nasičenost pri isti barvnosti in isti svetlosti raste z razdaljo od osi, v kateri je že per definitionem enaka ničli.