Natisnite    Pošljite prijatelju

Potrpežljivost

Že beseda potrpežljivost pove, da je ta lastnost v razmerju s trpljenjem; je mirno prenašanje bolečine in trpljenja.
Potrpežljivo prenašanje trpljenja je včasih zelo smiselno, včasih pa prav nesmiselno; nesmiselno je vedno, če je trpljenje rešljivo in bi ga bilo mogoče z zavzetim in dejavnim odnosom odstraniti.

Zato je  hudomušni slovenski pregovor, da je "potrpljenje božja mast, pa gorje mu, ki se z njo maže", poučen. Pove, da je vsako trpljenje gorje za človeka; mirno sprejemanje nerešljivega trpljenja je božji dar, mirno sprejemanje rešljivega trpljenja pa je lenoba, neumnost, ali pa bolestna nemoč, vsekakor pa nekaj nezdravega.
 
 Tu moramo opozoriti na tako imenovano frustracijsko-agresijsko psihološko teorijo, ki je bila postavljena pred nekaj desetletji na temelju preskusov na živalih. Pozneje se je pri ljudeh izkazala za večidel zgrešeno, v vzgoji in pri svetovanju ljudem v stiski pa se je zelo zakoreninila in povzroča hude strokovne napake.

V preskusih so ugotavljali, da se podgana agresivno zagrize v drugo podgano, potem ko jo strese elektrika iz implantirane in daljinsko upravljane elektrode, in da tudi po končanem bolečem šoku ne odneha. Agresivnost pri živalih nagonsko služi obrambi življenja, seveda pa podgana ne more vedeti, da jo je noga zabolela zaradi umetno vdelane elektrode in ne zaradi napada vrstnice.

Preneseno na človeka in pedagoško poenostavljeno je potem veljalo: frustracija povzroča agresivnost - sprostitev agresivnosti na nekem nadomestnem predmetu otroka sprosti agresivne napetosti in ga oblikuje v miroljubnega človeka. Vzgojitelji so na primer svetovali, da naj ima otrok pri roki lutko matere ali očeta, ki jo bo pretepal, ko se bo ujezil nanju. Priporočeni so bili še številni drugi načini nadomestnega sproščanja agresivnosti. In seveda čimbolj permisivno, vse dopuščajoče vzgajanje, da se agresija sploh ne zbuja.

Taka vzgoja je namesto miroljubnih in človekoljubnih rodila nasilne in sebično razvajene ljudi. To je razumljivo, saj človek ne živi samo v moči prirojenih nagonov, temveč tudi, če ne celo v odločilni meri od pridobljenih navad in zavestnega odločanja v določenem  položaju. V tem smislu pa se je sproščanje agresije izkazalo za vadbo v agresivnem vedenju, permisivna popustljivost pa za blokado pri razvijanju smiselnega, zavestnega zbiranja odziva v neki situaciji. Oboje pa je za odraslega človeka nujno, če hoče smiselno obvladovati svojo škodljivo agresivnost.

Zmožnost zavestne potrpežljivosti je zdravilna, ni frustracija, temveč frustracijska toleranca. Koliko bolj zdravo je, če človek pametno premisli ter mirno odgovori šefu na žaljivko ali krivico, kakor da bi mu zabrusil v brk, kar mu v jezi pride na misel, ali da se je potuhnil pred njim, potem pa se ves nasršen doma znašal nad ženo.

Nasveti

● Otroka od malega vzgajajte, da se bo učil tudi malo potrpeti; premaga se lahko, ko kaj nepotrebnega hoče, ko se ujezi in v tisoč drugih rečeh.
Seveda ga je treba pri tem vzgajati po pameti, otrok ne more biti nikoli odrasel asket. Najbolj pomemben je zgled pametnega, smiselnega, mirnega in potrpežljivega odzivanja staršev.

● Z vidika antropohigienske samopomoči je pomembno, da spoznate svoj prirojeni temperament in da z zavestnim prizadevanjem (glej Vadba) širite možnosti svojega odzivanja na različne življenjske položaje. Sleherni lahko uvadi nekaj flegmatične umirjenosti, zlasti če je po naravi bolj burnega, koleričnega, lahkotnega sangviničnega ali trpkega melanhoničnega temperamenta, medtem ko za same flegmatike z isto logiko velja, da naj si zavestno privzgoje nekaj manj potrpežljivega koleričnega in sangviničnega odzivanja.

● Precej potrpežljivosti potrebujete za pametno odzivanje na napake drugih (glej Odpuščanje, Sprava, Prenašanje krivice).

● Zelo veliko potrpežljivosti potrebujete za pametno odzivanje na svoje lastne napake (glej Prenašanje življenjskih udarcev, Preseganje preteklosti).

(Odlomki  iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo)

Priporočljivo branje > Knjige o osebnostni rasti