Genski inženiring - Ker se moderni znanstveniki igrajo boga, trpijo rastline in živali

12.05.2008 | Avtor: | Dominik Storr

So gensko spremenjene rastline nevarne? Skrbi, da na velikih površinah pridelana gensko spremenjena koruza agrarne multinacionalke Monsanto leta 2007 v Nemčiji povzroča veliko škodo na drugih organizmih, so očitno popolnoma upravičene.

Ptice selivke ne širijo ptičje gripe

12.01.2017 | Avtor: | Dr. Eberhard Schneider, Komite za varstvo ptic

Ptice selivke so vedno znova osumljene prenašanja nevarnega virusa ptičje gripe H5N1. Vendar pa se pojavlja vedno več dokazov, da je razlog iskati v množični reji živali.

Ekološka psihologija, 1. del

06.02.2022 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Ekološka problematika je vsestranska; zato tudi ekološki trend v psihologiji prešinja danes že vse panoge psihološke tematike.

Ekološka psihologija, 2. del

21.03.2020 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Sodobnemu človeku se ob sodobni kulturni panorami godi tako kakor potniku, ki je prišel v tujo deželo, ki pa jo mora takoj zopet zapustiti, kakor hitro se je v njej adaptiral, udomačil. In tako se mu dogaja od ene postaje do druge. »Prišli bomo tako daleč, da se bomo čutili kot tujci v tuji deželi«, pravi Toffler.

Ekološka psihologija, 3. del

21.03.2020 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Človek je najbolj napadalna žival med vsemi živalskimi vrstami. Toda ne morda zgolj nagonsko, kakor to etolog K. Lorenz dokazuje, marveč prav nasprotno: človeka vodi v napadalnost »za sveto stvar« sistem principov, ki jih ustvarja njegovo simbolično mišljenje, ki pa mu hkrati zabrisuje gonske zaviralne mehanizme.

Ekološka psihologija, 4. del

12.12.2006 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

V že trikrat stopnjevani (toplotni, električni, atomski) industrijski družbi povzroča človek s svojimi civilizatoričnimi in energetskimi posegi v naravo ireverzibilne učinke, ki gredo v prihodnost.

Ekološka psihologija, 5. del

21.03.2020 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Danes letala, avtomobili in rakete, pa tudi fizikalni in ekonomski učbeniki zastarijo že v nekaj desetletjih, vtem ko je naša psihološka drža, ko gre za posameznika v družbi, še zmeraj izza davnih časov v tirnicah determinističnega življenjskega občutja, miselnost, ki je dobila v 19. stoletju kvaziznanstveno utemeljitev

Glicinija (Wisteria)

06.04.2026 | Avtor: | Matevž Likar

V okrasnih vrtovih navadno najdemo dve vrsti glicinije: kitajsko glicinijo (Wisteria sinensis) in japonsko glicinijo (W. floribunda). Kitajska glicinija je nekoliko bolj priljubljena kot japonska. Zraste lahko do osem metrov visoko in tvori do 30 cm dolga socvetja, ki se odprejo pred olistanjem rastline.

Društvo Morigenos na mednarodni konferenci o morskih sesalcih

12.05.2008 | Avtor: Ana Hace

Evropsko društvo za kite in delfine (European Cetacean Society – ECS) vsako leto organizira mednarodno konferenco, kjer se zberejo svetovno priznani znanstveniki, mladi raziskovalci ter drugi, ki jih zanimajo morski sesalci.Društvo Morigenos se teh konferenc udeležuje od leta 2003, njegovi člani pa tudi aktivno delujejo v aktivnostih Evropskega društva za kite in delfine.

Zakaj se je 1211 voznikov ujelo na stacionarni radar?

12.04.2008 | Avtor: mag. Aleš Lisac

Včeraj je v medijih odjeknila novica, da se je samo v nekaj dneh na stacionarni radar pod Golovcem ujelo 1211 prehitrih voznikov.
Policaji in mediji so presenečeni. Menda zato, ker naj bi o teh radarjih vsi že vse vedeli. Kako je mogoče, da se je kdo ujel, če pa je policija o teh radarjih obvestila javnost?