Ekološki odnos do gozda

21.03.2020 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Ekološki pristop k gozdu je pravzaprav skupni imenovalec, na katerega lahko spravimo vse doslej imenovane razsežnosti.
Z ekološkim razmerjem do gozda pravzaprav sklenemo celotni krožni tok razvoja: v začetku je bil izhod iz vode v gozd, potem izhod iz gozda v polja in mesta in končno zopetni povratek v gozd.

Psihološki odnos do gozda

12.01.2008 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Psihološki odnos do gozda je seveda toliko star kakor človeštvo samo. Kako pa človek gozd, to se pravi pokrajino z gostim drevjem doživlja, to je seveda odvisno od vsakokratne situacije tako zunaj v gozdu kakor znotraj v človeku samem.

Tehnološki odnos do gozda

12.12.2007 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Gospodarsko izrabljanje gozda se je z rastočo industrializacijo gozda polagoma razvilo v tehnološko izrabljanje gozda, ki je potemtakem samo nezmerno stopnjevanje gospodarskega odnosa do gozda.

Gospodarski odnos do gozda

12.11.2007 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Gospodarska izraba gozda sodi seveda k prvim potrebam človeka. S tem pa se začenja seveda tudi že prvi korak k oddaljevanju od gozda.
Z življenjsko potrebnim iztrebljanjem gozda se začenja hkrati njegova diferenciacija, z njo pa prav tako diferenciacija v obdelovanju zemlje. Končno moramo kot posledico vsega tega videti v tem tudi že začetke civilizacije.

Človekov odnos do gozda, biološka smer

04.12.2015 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Gozd je že dolgo časa predmet znanstvenega raziskovanja. Toda pred vsakim in poleg vsakega znanstvenega odnosa do gozda ima človek splošno človeško razmerje do gozda in njegovih dreves. Načelno moramo imeti pred očmi, da so vsi problemi, s katerimi se ukvarja gozdarstvo, v jedru vendarle samo problemi človeka, ne pa gozda; kajti probleme odpirati, obravnavati in reševati zmore samo misleče bitje, to pa je človek in ne gozd, ki vendarle ne misli.

Ekološka psihologija, 1. del

06.02.2022 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Ekološka problematika je vsestranska; zato tudi ekološki trend v psihologiji prešinja danes že vse panoge psihološke tematike.

Ekološka psihologija, 2. del

21.03.2020 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Sodobnemu človeku se ob sodobni kulturni panorami godi tako kakor potniku, ki je prišel v tujo deželo, ki pa jo mora takoj zopet zapustiti, kakor hitro se je v njej adaptiral, udomačil. In tako se mu dogaja od ene postaje do druge. »Prišli bomo tako daleč, da se bomo čutili kot tujci v tuji deželi«, pravi Toffler.

Ekološka psihologija, 3. del

21.03.2020 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Človek je najbolj napadalna žival med vsemi živalskimi vrstami. Toda ne morda zgolj nagonsko, kakor to etolog K. Lorenz dokazuje, marveč prav nasprotno: človeka vodi v napadalnost »za sveto stvar« sistem principov, ki jih ustvarja njegovo simbolično mišljenje, ki pa mu hkrati zabrisuje gonske zaviralne mehanizme.

Ekološka psihologija, 4. del

12.12.2006 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

V že trikrat stopnjevani (toplotni, električni, atomski) industrijski družbi povzroča človek s svojimi civilizatoričnimi in energetskimi posegi v naravo ireverzibilne učinke, ki gredo v prihodnost.

Ekološka psihologija, 5. del

21.03.2020 | Avtor: dr. Anton Trstenjak

Danes letala, avtomobili in rakete, pa tudi fizikalni in ekonomski učbeniki zastarijo že v nekaj desetletjih, vtem ko je naša psihološka drža, ko gre za posameznika v družbi, še zmeraj izza davnih časov v tirnicah determinističnega življenjskega občutja, miselnost, ki je dobila v 19. stoletju kvaziznanstveno utemeljitev